Upravno sodišče vsaj od leta 2004 naprej razlaga pojem „iste upravne zadeve“ ne prek tega, ali gre v svojem bistvu za primerljiva zahtevka - na primer za prošnji za dovoljenje za začasno prebivanje ali za prošnji za državljanstvo - ampak prek tega, ali se oba zahtevka, ki ju je treba primerjati na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, in ki sicer lahko merita na isti učinek za vlagatelja vloge, opirata na isto pravno in dejansko podlago.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni naredila nobene primerjave med pravno podlago za izdajo dovoljenja iz 1. odstavka 36. člena ZTuj-2 s pravno podlago za izdajo dovoljenja po 1. odstavku 51. člena ZTuj-2, pri čemer se že naslova obeh pravnih določil razlikujeta, različni pa so tudi procesni pogoji uveljavljanja teh dveh zahtevkov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - ustavitev postopka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi
V konkretnem primeru ne gre za zamudo pri prekluzivnem roku, vendar pa ta okoliščina še vedno ne more opravičiti tega, da ni navedenega nobenega utemeljenega razloga za to, zakaj tožeča stranka ni pravočasno prosila za podaljšanje roka.
ZUP člen 7, 135, 254. ZTuj-2 člen 60, 60/3. URS člen 53. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - varstvo pravic strank - odstranitev iz države - varstvo otrokovih pravic - pravica do družinskega življenja
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ni razvidno, ali je organ preverjal, ali je bila pooblaščenka tožnika zares napačno poučena in ali je bila opozorjena na to, kaj bo imelo za posledico, če umakne vlogo.
Prvostopenjski organ bi moral upoštevati pravice tožnika kot mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo pravico do družinskega življenja.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - odstranitev tujca iz države - prošnja za dovolitev zadrževanja - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Ker so na podlagi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi (tako dolgo, dokler o njihovi prošnji za podaljšanje dovoljenja ne bo odločeno) in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Zato sodišče zaključuje, da si tožniki pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi. Glede na obrazloženo zato tudi ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
dovoljenje za delo tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil prvostopni organ, pri katerem je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje tudi vložen in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato bi lahko poslal pritožbo v reševanje drugostopenjskemu organu ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja - sklenitev zakonske zveze z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje - dokazni standard
Prvostopenjski in drugostopenjski organ pri svoji odločitvi nista pravilno uporabila zahtevanega dokaznega standarda glede zakonskega zadržka iz 6. alineje prvega odstavka 128. člena ZTuj-2, saj nista upoštevala, da bi moralo biti za uporabo navedene določbe očitno, da gre pri tožnici in A.A. za zakonsko zvezo, sklenjeno predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nova dejstva in novi dokazi
Ugotovitev tožene stranke o povečanem številu zlorab tujcev ni razlog za negativno odločitev, ampak je to neprerekano dejstvo tožena stranka uporabila samo kot element, ki vzbuja dvom v to, da bi tožnik podal prošnjo za izdajo enotnega dovoljena za prebivanje in delo skladno z namenom, zaradi katerega se takšno dovoljenje izdaja.
Ne gre verjeti, da tožnik zaproša za izdajo enotnega dovoljenja iz zakonitih razlogov, ker ne le, da družba nima poslovnega načrta in dela, ampak tudi direktor prihodnost družbe v celoti opira zgolj na vložek in znanje tožnika, ki v času izdaje odločbe niti ne razume niti ne govori slovenskega jezika, hkrati pa tožnik niti v upravnem postopku niti v tožbi ne navede kakšna konkretna „razna znanja“ ima, kakšne „razne posle“ je že sklepal, niti kakšne so njegove konkretne „želje in vizije, da bo zadevo s časom razširil in zaposlil nove delavce“.
Tako tožnik in tudi C.C. sta v upravnem postopku na zaslišanju izpovedala, da je vse plačal C.C., tožnik pa mu bo vložena finančna sredstva za poslovni delež družbe povrnil šele po prihodu v Republiko Slovenijo. Tožnik je bil z dejstvom seznanjen nanj pa se je odzval s pisno izjavo vendar iz te izjave ne izhaja, da bi tožnik omenil, da bi za svoj poslovni delež že plačal. Tožnik tudi v tožbi ni navedel niti, da gre za dejstvo, ki bi obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe, niti ni navedel upravičenih razlogov, zakaj tega ni povedal že prej.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik na dan izdaje izpodbijane odločbe nima ustreznega zdravstvenega zavarovanja in nima veljavnega dovoljenja za delo.
tujec - omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Iz zapisnika o izjavi kršitelja, ki se sicer nanaša na odločanje o prekršku, je razvidno, da je tožnik povedal, da je na Policijsko postajo Ljubljana Center podal prošnjo za določitev roka za prostovoljno zapustitev države, do te pomembne okoliščine pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Če je tožnik sam prosil, naj se mu da poseben rok za zapustitev države, je to vsekakor pomembna okoliščina pri odločitvi, ali je potrebno tožniku omejiti gibanje, saj ta okoliščina nedvomno vpliva na presojo o tem, ali res obstaja nevarnost pobega.
Tudi če bi se ugotovilo, da je podan razlog za omejitev gibanja, bi morala tožena stranka v skladu z načelom sorazmernosti obrazložiti, zakaj se je odločila za najstrožjo obliko omejitve gibanja.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja
Soglasodajalec je upravičeno zavrnil izdajo soglasja, saj niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZZSDT za izdajo soglasja za podaljšanje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Oba upravna organa sta naredila naredila preuranjen zaključek, da tožnik v postopku ni izkazal, da so v njegovem primeru kumulativno izpolnjeni vsi trije predpisani zakonski pogoji iz 1. odstavka 1. člena v zvezi s 4. alinejo 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD, določeni glede upravičenih razlogov odsotnosti. Posledično temu sta tudi vsaj preuranjeno, če že ne nepravilno štela, da tožnik in izkazal poskusov vračanja v drugem petletnem obdobju od 1. 1. 1997 do 1. 1. 2002. Drugostopenjski organ pa tudi ni upošteval okoliščine, ki jo je sicer sam posebej izpostavil, da je tožnik na zaslišanju izpovedal „da se je med bivanji v Republiki Sloveniji zanimal predvsem za stanje njegove tožbe v zvezi z neupravičenim prenehanjem delovnega razmerja in odškodnine v tem postopku, kar kažejo tudi listinska dokazila, ki jih je predložil v zvezi z informacijami o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije leta 1993“, kar povedano z drugimi besedami implicitno tudi pomeni, da si je tožnik prizadeval za ponovno vrnitev in zaposlitev v Republiki Sloveniji. Zato se posledično izkaže za protislovno tudi trditev pritožbenega organa druge stopnje, da tožnik „listinskih dokazov, ki bi potrjevala dejstva o poskusih vračanja in nadaljevanjem z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, ni predložil“.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik ne more uspeti s tožbo, saj kot stranka v upravnem postopku ni niti zatrjeval in tudi ne izkazoval, da bi se vse od svoje dokončne zapustitve Republike Slovenije konec leta 1992 dalje kadarkoli sploh poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za podaljšanje dovoljenja - neizdaja soglasja - obrazložitev odločbe
Ker je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala izključno na podlagi dejstva, da ZRSZ s svojim aktom (poimenovanim “Ne izdaja soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve“ z dne 29. 12. 2015) za tožnika ni podal soglasja, kar je po stališču tožene stranke, že samo po sebi zadosten razlog za zavrnitev zaprošenega podaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, je zato po presoji sodišča potrebno tožbi ugoditi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ob dejstvu, da se med listinami predloženega upravnega spisa nahaja tudi akt ZRSZ, poimenovan Dovoljenje za zaposlitev - podaljšanje, ki ga je prav tako za tožnika izdal ZRSZ z dne 19. 12. 2014 z veljavnostjo od 15. 10. 2015 do 14. 01. 2016, ki po podatkih upravnega spisa kasneje ni bilo razveljavljeno.
ZTuj-2 člen 19, 20, 37a, 37a/6, 37a/6-2. ZZSDT člen 5, 5/2, 5/2-4.
vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - prostovoljno delo - enotno dovoljenje za prebivanje in delo
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za pridobitev vizuma za dolgoročno bivanje iz prvega odstavka 19. člena ZTuj-2. Prav tako pa je tudi pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 20. člena ZTuj-2, ki sicer določeni kategoriji tujcev, ki že bivajo v Sloveniji, omogoča, da se jim lahko izda vizum tudi po tem, ko že bivajo v Sloveniji, vendar je osnovni pogoj ta, da gre za tujce, ki za vstop v Republiko Slovenijo niso potrebovali vizuma. Tožnik pa je kot državljan Nepala za vstop v Republiko Slovenijo potreboval vizum, torej ne spada v tisto kategorijo tujcev, za katero bi bilo mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 20. člena ZTuj-2. Iz navedenih razlogov je odločitev tožene stranke o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje pravilna.
Izdaja vizuma je bila zavrnjena iz razloga, ker ga tožnik ni pridobil že pred vstopom v Republiko Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskusi vračanja
Za tožnika so določbe ZTuj zaradi odločbe, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za sprejem v državljanstvo, pričele veljati šele z dnem 4. 2. 1993. Dejstvo pa je, da je bil tožnik iz registra stalnega prebivalstva izbrisan že prej, in sicer dne 28. 10. 1992, saj je bilo ugotovljeno, da je njegovo prijavljeno stalno bivališče fiktivno. Tožnik je namreč imel svoje stalno bivališče takrat prijavljeno v Republiki Srbiji, v Sloveniji pa prijavljeno le začasno prebivališče od 11. 11. 1992 do 4. 2. 1993.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravna organa prve in druge stopnje sta spregledala dejstvo, da je bil tedaj mladoletni tožnik (kakor tudi ostali člani njegove družine) po podatkih v spisu, izbrisan, kot to navaja tožnik v tožbi. Zato sta oba upravna organa naredila napačen zaključek, da tožnik v postopku ni izkazal nobenega od v šestih alinejah tretjega odstavka 1. č člena ZUSDDD določenih upravičenih razlogov odsotnosti. Posledično temu pa sta tudi nepravilno štela, da prvostopenjskemu organu ne bi bilo potrebno ugotavljati tožnikovih poskusov vračanja.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - načelo varovanja otrokovih koristi - načelo sorazmernosti - umik vloge - zmota
Tožnica je v pritožbi zoper prvostopenjski sklep uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vloge umakne, saj ob tem ni bila tudi obveščena, da bo posledica umika vlog za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega sina, obveznost, ki bo naložena sinu, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti. Sodišče ugotavlja, da ugovora zmote pri podaji vloge o umiku pritožbeni organ ni obravnaval in se do njega ni opredelil.
Druga samostojna in hujša napaka tožene stranke je v tem, da tožena stranka sploh ne omenja načela varovanja otrokovih koristi.
Tretja napaka tožene stranke v povezavi z drugo pa je v tem, da tožena stranka tudi ni upoštevala pravice mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo družinsko življenje z mamo.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - umik vloge - zmota - načelo otrokovih koristi
Tožnica je že v pritožbi uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila mladoletna tožnica oziroma njena zakonita zastopnica, ki je prava neuka stranka, pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvostopenjskega organa v nasprotju z določilom 7. člena ZUP v povezavi s 85. členom ZTuj-2 nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vlogo umakne, ker ob tem ni bila opozorjena na posledico umika vloge za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega mladoletnega otroka, in sicer na obveznost, ki bo otroku posledično naložena, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu - plačilo davkov - krivda tujca
Iz dopisa Davčne uprave ni jasno razvidno, ali se očitki nanašajo na tožnika kot fizično osebo ali na pravno osebo C. d.o.o. Tožena stranka je sicer posredno sklepala, da je za vse to odgovoren tožnik, ker je bil v obdobju zatrjevanih prekrškov, pooblaščen za zastopanje pravne osebe C. d.o.o. (direktor). Poleg tega iz podatkov v spisu ni mogoče sklepati, da bi se tožnik, bodisi kot fizična oseba bodisi kot zakoniti zastopnik pravne osebe, naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače in zapadlih REK-1 obrazcev za vodenje enoosebne družbe. Po presoji sodišča v predloženem spisu za osebno krivdo tožnika, bodisi kot fizične osebe bodisi kot zakonitega zastopnika pravne osebe C. d.o.o., tako ne obstaja dovolj dokazov.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani naslednic nekdanje sfrj - poskus vrnitve v republiko slovenijo
ZUSDDD kot enega od pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca določa pogoj neprekinjenega bivanja na območju Republike Slovenije. Tega pogoja tožnica ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno upoštevala, da je bila tožnica, ko je zapustila območje Republike Slovenije, še otrok in je zato v postopku glede okoliščin odhoda in razlogov za to, da se družina kasneje ni več vrnila, zaslišala tožničino mater, na to izpovedbo, ki je sklada z navedbami tožnice, pa oprla svojo odločitev. Osebe, ki so kot otroci, oziroma mladoletni, zapustili Republiko Slovenijo, namreč niso imele možnosti, da bi same odločale o svojem življenju in bivanju, pač pa je bilo to odvisno od njihovih staršev. Za te osebe zato velja, da se kot razlogi za odhod iz Republike Slovenije in kot razlogi, zaradi katerih se niso vrnile, upoštevajo razlogi njihovih staršev.