tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Po presoji sodišča tožeča stranka s svojimi navedbami ni izkazala nevarnosti nastanka težko popravljive škode, s tem pa tudi ni izpolnila zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe. Njene navedbe, da ne more najti drugega delavca, ki bi namesto delavca, za katerega mu dovoljenje ni bilo izdano, opravljal načrtovano delo in nadaljeval razgovore in pogajanja s strankami na področju zahodnega Balkana, so namreč zelo splošne.
Povsem pavšalno je tudi zatrjevanje tožeče stranke, da bi ji zaradi izvršitve izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda. Pri tem škode, ki naj bi bila materialna, ne opredeli po višini, pa tudi sicer je ne konkretizira. Prav tako ne obrazloži, zakaj naj bi bila škoda težko popravljiva in svojih navedb s stopnjo verjetnosti tudi ne izkaže. Na utemeljitev predlagane začasne odredbe po presoji sodišča ne vplivajo niti navedbe o nastanku nepopravljive škode delavcu.
Predlagana začasna ureditev je vsebinsko identična tožbenemu zahtevku, v teh primerih pa je mogoče (z uporabo testa revizibilnosti) začasno odredbo izdati le izjemoma pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje zavrnilne sodbe, mogoče obstoj posledic, nastalih za toženo stranko z izdano začasno odredbo, popraviti oziroma odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - pretekle neporavnane davčne obveznosti
Davčni organ je na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodi davčnemu zavezancu, ugotovil, da ima davčni zavezanec na dan 16. 1. 2016 evidentirane neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka in drugih obveznih dajatev, zato izdaja novega soglasja ni možna oziroma ostaja izdaja nesoglasja v veljavi. Gre torej za listino, ki je bila izdana in toženi stranki znana pred izdajo izpodbijane odločbe in ki v bistvenem elementu spreminja pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena ZZSDT za izdajo soglasja za zaposlitev, saj je iz te listine razvidno, da se delodajalcu tožeče stranke očita, da je imel neporavnane davčne obveznosti na dan 16. 1. 2016 in ne na dan 12. 1. 2016, ko je bila prošnja vložena.
ZTuj-2 člen 37, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 9, 10, 146, 237, 237/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - prekršek - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - prosta presoja dokazov - kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je (vsaj) preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, saj okoliščine, ki jih kot dejansko podlago sprejete odločitve navaja v svoji obrazložitvi, (še) ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za to domnevo. Tožena stranka ni argumentirano pojasnila, ali so sploh izkazane okoliščine, zaradi katerih se lahko zavrne izdajo zaprošenega dovoljenja, podane v konkretnem primeru, ker to ne izhaja niti iz podatkov v tožnikovi prošnji z dne 26. 11. 2015 s priloženimi listinami, do katerih se Upravna enota v svoji dokazni oceni ni niti opredelila, ampak se je v izpodbijani odločbi sklicevala na podatek, da je tožnik zabeležen v uradni evidenci FIO, da ima zabeleženo kaznivo dejanje ter na navedbe v dopisu PP Ravne na Koroškem z dne 11. 12. 2015, ki pa tožniku na ustnem zaslišanju niso bile predočene, kot je razvidno iz zapisnika o ustnem zaslišanju z dne 12. 1. 2016, na podlagi česar je po presoji sodišča brez podlage navedba v izpodbijani odločbi, „da ima prosilec zabeleženo kaznivo dejanje“, saj to ne izhaja niti iz podatkov evidence FIO niti iz citiranega dopisa PP Ravne na Koroškem. Iz slednjega namreč izhaja zgolj to, da je bil tožniku izdan plačilni nalog.
Tožena stranka ni obravnavala s strani tožnika predloženih dokazov na način, kot ga določa 10. člen ZUP. Obenem pa tožniku tudi ni bila dana dejanska možnost, da se skladno z določili 9. člena in 146. člena ZUP izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, zato je po presoji sodišča (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba prošnjo tožnika kot neutemeljeno zavrniti, ne da bi z vsemi relevantnimi razlogi, ki so jo vodili k sprejeti odločitvi seznanila tožnika še preden je bila izdana zavrnilna odločba.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost za pobeg
Kadar obstoja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera zadevno osebo pridržijo, da bi omogočile (učinkovito) izvedbo postopkov za predajo v smislu Uredbe Dublin III, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti manj prisilnih sredstev.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopkov za mednarodno zaščito zapustil kar dve državi, in sicer tako Madžarsko, kot tudi Italijo, čeprav o njegovih prošnjah tam še ni bilo odločeno, in da je prehajal meje držav na nedovoljen način in da ni takoj ob vstopu v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito, temveč je to storil šele, ko je bil prijet s strani policije, vse navedene okoliščine pa, ob upoštevanju tožnikove izrecne navedbe, da je iz Madžarske hotel v Nemčijo in da je bila torej njegova ciljna država Nemčija in ne Slovenija, utemeljujejo zaključek, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, Slovenijo zapustil in tako onemogočil postopek predaje po Uredbi Dublin III.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Glede na določila ZUSDDD je upravičen razlog za odsotnost izbris iz registra stalnega prebivalstva le v primeru, kadar med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in odhodom vlagatelja obstaja vzročno posledična zveza, ki pa v konkretnem primeru niti ne bi mogla obstajati, saj se je najprej že dne 18. 5. 1991 zgodil tožničin odhod iz Republike Slovenije, izbris, v katerega tožnica ni bila zajeta, pa je bila šele nekaj mesecev kasneje. Tožnica torej ni bila izbrisana zaradi določb Zakona o tujcih.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 89.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost za pobeg - načelo sorazmernosti
Ob ugotovitvi obstoja znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je za njegovo pridržanje podan zakoniti razlog iz prvega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III.
Izrečeni ukrep pridržanja tožnika je sorazmeren in ima tudi legitimen cilj, saj za izvršitev namena, zaradi katerega je tožnik pridržan, to je zaradi predaje odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega milejšega ukrepa.
Po mnenju sodišča ni treba, da bi oseba dejansko pobegnila (iz države), ampak zadostuje, da je ni bilo v Azilnem domu in da ni sporočila spremembe naslova prebivališča, kot bi to morala storiti v skladu z nacionalnim zakonom.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kdor želi pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD, mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v tem zakonu. Pri teh pogojih pa je eden tudi ta, da oseba, če je imela 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče, kar je tožnik imel, v Republiki Slovenije od tega datuma dalje tudi dejansko živi. Sodišče pa meni, da je glede na vse navedeno nedvomno izkazano, da tožnik od tega datuma dalje ni ves čas dejansko živel, ampak le do oktobra 1991, ko je Republiko Slovenijo zapustil.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je v konkretnem primeru na podlagi ugotovitve, da tožnik premalo pozna dela in naloge, ki naj bi jih kot direktor v navedenem podjetju po pogodbi o zaposlitvi opravljal, pravilno ocenila, da daje navedeno zadostno podlago za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - dejansko življenje
Tožnica, ki od julija 1991 živi v Srbiji, ni uspela dokazati, da bi bila iz Republike Slovenije odsotna iz razlogov, ki jih določa tretji odstavek 1č. člena ZUSDDD; s tem pa njena odsotnost ni upravičena v smislu 1č. člena ZUSDDD, torej taka, da bi bil kljub odsotnosti izpolnjen pogoj dejanskega življenja tožnice v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - poskusi vračanja
Tožnica Republike Slovenije ni zapustila zaradi posledic izbrisa registra iz stalnega prebivalstva. Prav tako se tožnica ne more z uspehom sklicevati na vojne razmere, saj se niti po tem, ko je bila vojna v Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini končana, ni poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ne glede na to, kdaj je odšla iz Slovenije, to ne more vplivati na dejstvo, da ni nobenega dokaza, da bi bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, saj uradne evidence tega ne potrjujejo, sama pa tudi ni dokazala drugače.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - nedoločen pravni pojem
Pojem "drug utemeljen/upravičen razlog" je nedoločen pravni pojem, okoliščine, ki ga v konkretnem primeru napolnjujejo, so lahko različne, vendar pa morajo izhajati iz upravičenosti prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. V skladu s sodno prakso, ki se je izoblikovala pri izvajanju tega člena, kot drugi utemeljeni razlogi štejejo: uživanje pravic iz dela v Republiki Sloveniji (npr. pokojnine, prejemanja nadomestila za brezposelnost), lastništvo nepremičnin, zdravljenje, skrbništvo, rejništvo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik s sodbo pravnomočno obsojen na 9 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let, pravilno ocenila, da obstajaj razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost in da obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem drugih nasilnih dejanj ali kaznivih dejanj in da je zato podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj dejanskega življenja
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe izhajal iz napačne interpretacije, da bi moral tožnik po vložitvi vloge za začasno prebivanje na odločitev počakati v Sloveniji. Takšne obveznosti tožnik ni imel. Poleg tega je tožnik delal v Nemčiji in zato se je tja že iz ekonomskih razlogov moral vrniti. Tožnik torej zaradi zavrnitve dovoljenja za začasno prebivanje ni mogel prebivati v Sloveniji in je zato vzročno posledična zveza v širšem smislu podana.
ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 18, 27.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tožnika pri delodajalcu. Vendar pa glede na specifično ureditev, ko gre za postopek odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, soglasje Zavoda ni nujno potrebno.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - mladoletnik
Tožena stranka je preuranjeno sklepala na to, da tožnik ni več mladoleten. Sodišče namreč meni, da glede na podatke upravnega spisa obstaja tolikšen dvom v njegovo starost, da ni mogoče brez izvedeniškega mnenja sklepati na njegovo polnoletnost.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - prepozna vloga - zavrženje prošnje
Upravni organ je pravilno ugotovil, da je tožnik predmetno vlogo vložil po poteku 90-dnevnega roka, kar je prepozno in je zato tožnikovo vlogo kot prepozno utemeljeno zavrgel.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - neporavnane davčne obveznosti
Že to, da je tožnica vedela, da je vpisana kot poslovodja družbe in da je zanjo odgovorna, obenem pa, kot trdi, ni razpolagala niti z denarjem niti z dokumentacijo, torej ker je upravljanje družbe nedvomno prepustila drugemu in ni poskrbela za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela kot poslovodja, kaže, da je kršila pravni red Republike Slovenije.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Od takrat, ko je tožnica vložila prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo, pa do izdaje sedaj izpodbijane odločbe je minilo le nekaj dni manj kot sedem mesecev, vendar pa tožnica, kljub temu da je tožena stranka trikrat podaljšala rok za dopolnitev, v vsem tem času prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki.