ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37/4, 55, 55/1, 55/1-6.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - odločanje po prostem preudarku - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije
Z določbo prvega odstavka 37. člena ZTuj-2 je zakonodajalec toženi stranki, kot pristojnemu organu (86. člen ZTuj-2) podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Tožena stranka lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, če so kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji in ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz 55. člena ZTuj-2. Navedeno pomeni, da tožena stranka v tovrstnih primerih odloča po prostem preudarku, kar nenazadnje opredeljuje posledično tudi obseg sodne kontrole sodišča v upravnem sporu, kakor je opredeljen z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ter ali je prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje
Po 1. členu ZPŠOIRSP ta zakon ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so zanje pričele veljati določbe ZTuj, v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča. Zakon torej velja izključno za osebe, ki so bile iz registra stalnega prebivalstva izbrisane na podlagi določb ZTuj. Skladno z navedenim pa tožeča stranka, ki je bila iz registra stalnega prebivalstva nesporno izbrisana na podlagi ZENO, preden so zanjo pričele veljati določbe ZTuj, ni upravičenka do povračila škode na podlagi določb ZPŠOIRSP.
ZTuj-2 člen 37, 37a, 37a/3. ZUP člen 62. ZZSDT člen 27, 27/2, 27/2-2, 27/8, 42.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - jezik v postopku - davčna obveznost
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo - ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju prehodne ureditve, uporabi kot za stranko ugodnejša - bi podatki oziroma listine v spisih zadeve, ki kažejo na to, da je tožničin delodajalec imel poravnane vse zapadle davčne obveznosti in to še preden je Zavod za zaposlovanje Upravni enoti sporočil, da ne podaja soglasja za zastopnika, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države
Dejstvo, da državni organi kljub pravnomočnosti odločbe o vrnitvi niso nadaljevali postopka z izdajo odločbe o vrnitvi brez določenega roka, ne predstavlja podlage za izdajo odločbe o dovolitvi zadrževanja na podlagi 73. člena ZTuj-2.
Ker je tožnik vložil predlog za zadrževanje še preden mu je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države zaradi nezakonitega prebivanja - torej pogoji za odstranitev po 69. členu ZTuj-2 še niso bili podani - je odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove prošnje, vložene na podlagi 73. člena ZTuj-2, pravilna in zakonita.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za pridobitev odškodnine
Ker tožnica ne nasprotuje ugotovitvi upravnega organa, da v Republiki Sloveniji po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva vloge za sprejem v državljanstvo Republike Sloveniji ni nikoli vložila, niti ni vložila vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje, je upravni organ lahko zavrnil njeno zahtevo za določitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožniku z izpodbijano odločbo sicer (še) ni bilo naloženo, da mora zapustiti Republiko Slovenijo, naloženo pa mu je bilo, da vrne listino - dovoljenje za stalno prebivanje, kar bi posledično pomenilo, da biva v Republiki Sloveniji nezakonito. Sicer do dokončne odločitve o prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje tujec sme ostati v državi, z izdajo začasne odredbe (če so seveda za to izpolnjeni pogoji po 32. členu ZUS-1) pa se to obdobje raztegne do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, saj je učinkovanje izpodbijane odločbe in izvršitev odločitve, izdane na podlagi petega odstavka 58. člena ZTuj-2 o vrnitvi dovoljenja za prebivanje, odložena.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Tožena stranka bi morala na podlagi načela materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje (8. člen ZUP) in v ta namen dati možnost tožeči stranki, da se ne le pisno izjasni o ugotovitvah v postopku, ampak bi morala tožnika tudi zaslišati in ugotoviti vse relevantne okoliščine uresničevanja njegovega družinskega življenja.V konkretnem primeru je povsem prezrla okoliščine, ki jih je treba v zvezi z 8. členom EKČP ugotavljati v upravnem postopku, zaradi česar je zmotno uporabila materialno pravo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče se strinja s presojo toženke, da tožnik zahtevka ni oprl na dejstva, ki bi bila nova (oziroma nastala po izdaji predhodne odločitve) in bi jih ne mogel navesti že ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, ter posledično z njegovim zaključkom, da pogoji iz 64. člena ZMZ-1 za vložitev ponovne prošnje niso izpolnjeni.
ZPŠOIRSP člen 2. ZUP člen 144, 179, 179/3, 239, 239/2, 238/2-7.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbi priložena dokazila so za odločanje v tej zadevi tolikšnega pomena, da bi se moral pritožbeni organ druge stopnje pri svojem odločanju s prilogami do njih opredeliti, tudi glede na njihovo dokazno veljavo z vidika 3. odstavka 179. člena ZUP. Ker se organ do navedenih pritožbenih prilog in navedb ni opredelil, so pa pomembni za odločanje v obravnavani zadevi, je drugostopenjska odločba tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Tožnik ni izkazal pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji za nadaljnje obdobje petih let, saj njegova ravnanja niso kazala na to, da bi se v času odsotnosti iz Republike Slovenije poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, saj je središče njegovih življenjskih interesov Bosna in Hercegovina, kjer prebiva skupaj z družino, in ima svojo ordinacijo, in torej med njim in Republiko Slovenijo ne obstajajo dejanske in trajne povezave.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 128, 128/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - družinski član slovenskega državljana - pravnomočna obsodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami - pravica do družinskega življenja
Obstoj suma po 2. alineji prvega odstavka 124. člena ZTUj-2 je prvostopenjski organ oprl na več v postopku ugotovljenih okoliščin, in sicer: da je bil tožničin zakonec v Republiki Sloveniji že pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, da je bil obsojen zaradi hujših kaznivih dejanj, saj je bil (sicer z eno sodbo) obsojen zaradi 12 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, storjenih v hudodelski združbi in pri tem upoštevajoč tudi veliko škodljivost drog za zdravje ljudi, torej ni upošteval samo obsodbe za kazniva dejanja, kot to navaja tožba. Na podlagi ocene navedenih okoliščin pa sta oba upravna organa po presoji sodišča utemeljeno sklepala, da tujec tudi v prihodnosti (po prihodu iz zapora) ne bo spremenil svojega načina življenja in tudi v prihodnje ne bo upošteval predpisov slovenskega pravnega reda.
Pravica do zasebnega in družinskega življenja ni absolutna pravica.
ZTuj-2 člen 68, 68/2, 76, 76/9. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi toženka pri njeni izdaji upoštevala vse relevantne določbe zakona (ZTuj-2) in Direktive o vračanju. Sprejeta odločitev je v dejanskem in pravnem pogledu bistveno pomanjkljivo obrazložena. Predvsem ni razvidno, na podlagi katerih konkretnih okoliščin, pomembnih v smislu (prvega odstavka) 68. člena ZTuj-2, je sploh napravila zaključek, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.
Tožnik ima tudi prav, ko ugovarja, da toženka ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. V tem pogledu izpodbijana odločba obrazložitve sploh nima. Toženka ni navedla, zakaj je izrečeni ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožnika iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
prepoved vstopa v državo - odstranitev tujca iz države - prisilna odstranitev tujca - nevarnost pobega - ponarejeni dokumenti
Sporna je odločitev, da se tožniku prepove vstop v državo za obdobje štirih let, ki pa je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Podlago za takšno odločitev dajejo okoliščine, ki izhajajo že iz prvostopenjske odločbe in ki jih je nato izpostavil še drugostopenjski organ v svoji odločbi, in sicer, da je tožnik vstopil in prebival na območju Republike Slovenije kljub prepovedi vstopa v schengensko omočje; da je, kar ima po presoji sodišča veliko težo, posedoval tuje ponarejene listine (osebno izkaznico in vozniško dovoljenje); da je v policijskem postopku z zatrjevanjem, da so ti dokumenti pristni in da je iz njih razvidna njegova identiteta, navajal lažne podatke; in da je bil, kar je nadalje bistvenega pomena, obsojen za dve kaznivi dejanji ponarejanja listin.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da odsotnost tožeče stranke iz Republike Slovenije ni bila posledica enega izmed razlogov, ki jih določa 1. č člen ZUSDDD, s tem pa njena odsotnost tudi ni upravičena, torej taka, da bi bil pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji izpolnjen.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - premestitev na drugo delovno mesto
Upravičen razlog odsotnosti zaradi razporeditve na delo v tujino, kot ga v svoji vlogi uveljavlja tožnik, bi bil utemeljen le, kolikor bi tožnika na delo v tujino razporedil organ, oziroma delodajalec iz Republike Slovenije. Tožnik pa je, kot že rečeno, sledil razporeditvi takratnega organa SFRJ in to v času, ko na območju Republike Slovenije ni več imel pristojnosti.
ZTuj-2 člen 20, 20/1, 20/1-1, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 251.
tujec - izdaja vizuma - vizum za dolgoročno bivanje - pogoji za izdajo - združitev družine - sklenitev zakonske zveze - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - kršitev pravil postopka - ponovno odločanje - načelo zaslišanja strank
V dopolnjenem postopku je potrebno upoštevati naslednje: če drugostopni organ spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bilo rešeno z odločbo prve stopnje, drugostopni organ odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Če pa na podlagi tako ugotovljenih dejstev spozna, da je odločba prve stopnje po zakonu utemeljena, odločbe prve stopnje seveda ne odpravi, temveč pritožbo zavrne, v obrazložitvi svoje odločbe pa navede pravilne razloge, ki izhajajo iz dopolnjenega ugotovitvenega postopka in odpravljenih pomanjkljivosti. Iz izreka odločbe drugostopnega organa pod točko 1. izhaja, da "je pritožba delno utemeljena", iz 2. točke izreka pa izhaja, da "se zahteva za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje zavrne". Tožena stranka torej s svojo odločbo ni odločila o pritožbi (jo zavrnila ali ji ugodila) in je brez posega v odločbo prve stopnje o zahtevi tožnika odločila ponovno, kar je v nasprotju s pravili ZUP o odločanju organa v pritožbenem postopku.
Drugostopni organ je dopolnil postopek tako, da je tudi sam opravil zaslišanje tožnika in njegove soproge, vendar zapisnika o ponovnem zaslišanju soproge, tako kot opozarja tožnik in kar izhaja tudi iz listin v upravnem spisu, ni posredoval tožniku, da bi se ta lahko o tem izjavil. S tem je bila kršena tožnikova pravica, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - začasno prebivanje
Začasno bivališče posameznika je tisto, na katerem posameznik dejansko prebiva, in to v času in z namenom, za katerega je pridobil dovoljenje za tako prebivanje ter pod temi pogoji med njim in naslovom začasnega bivališča obstajajo tesne vezi. Občasnih prihodov in prebivanja v trajanju nekaj tednov letno, kot to velja v tožnikovem primeru, zato po oceni sodišča ni mogoče enačiti z začasnim prebivanjem.
Razlikovati je treba med začasnim prebivanjem in občasnimi prihodi tujca. Sodišče zato soglaša s toženo stranko, da ima tožnik, četudi ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, glede na naravo svojega dela, namen le občasno prihajati v Republiko Slovenijo, ne pa tu začasno prebivati v prej opisanem smislu. Zato je odločitev tožene stranke, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, pravilna.
dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je oceno o tem, ali obstajajo razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost oziroma da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, utemeljila le na tožnikovi predkaznovanosti, ni pa ocenila, ali je zaradi njegovega bolezenskega stanja še prisotna taka nevarnost, čeprav je bila z njegovo boleznijo seznanjena.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - obrazložitev odločbe - prosta presoja dokazov
Tožena stranka je svojo odločitev oprla le na tiste tožnikove odgovore na vprašanja, na katere ni vedel odgovora, oziroma je bil odgovor pavšalen, ni pa ocenila njegovih preostalih odgovorov, niti jih ni ocenila glede na ostale dokaze, ki jih je zbrala. Obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, saj se tožena stranka ni opredelila do vseh dokazov in tudi ne do vseh odgovorov tožnika ob zaslišanju, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka.