ZPŠOIRSP člen 2, 8. ZUP člen 9, 144, 146, 237, 237/2, 237/2-7.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je že v pritožbi ugovarjal, da je imel dovoljenje za stalno prebivanje, ker je v Sloveniji živel z družino in delal 10 let, predložil pa je tudi kopijo odločbe z dne 8. 7. 1993, s katero mu je organ pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico dodatka za pomoč in postrežbo na mesec in sicer od dne 6. 5. 1993 dalje, ter kopijo odločbe istega organa o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Evidence, na katere se opira tožena stranka v postopkih (družinskih članov), niso nujno zanesljive oziroma zadostno dokazno sredstvo, ampak je treba tako ugotovljena dejstva oceniti skupaj z navedbami in dokazi, ki jih predloži stranka po seznanitvi z relevantnimi ugotovitvami upravnega organa iz evidenc in na tej podlagi narediti celovito dokazno oceno. Poleg tega je Upravno sodišče tudi v sodbi zadevi I U 2080/2014 ugotovilo, da razlike med vsebinami dopisov in izdanih potrdil pristojnih organov v zvezi z okoliščinami izbrisa iz registra kažejo na to, da se ključnih dejstev ne da ugotoviti zgolj s sklicevanjem na uradne evidence, saj se le te razlikujejo glede na izdane odločbe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da sedaj kot pogoj za podajo soglasja določa, da je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. S takšno določbo se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih zapadlih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo, ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju predhodne ureditve uporabi kot za stranko ugodnejša, bi lahko po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke in priložene listine, iz katerih izhaja, da naj bi imel delodajalec tožeče stranke poravnane vse zapadle davčne obveznosti že v času izdaje soglasja Zavoda, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
ZTuj-2 člen 51, 51/2, 60, 60/2, 72. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - odstranitev iz države - pravni interes za vložitev tožbe
Po določbi drugega odstavka 60. člena ZTuj-2 sme tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja (da so tožniki takšno prošnjo vložili pravočasno ni sporno), ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Glede na navedeno so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več. Postopek po 73. členu ZTuj-2 pa se nanaša na situacijo, ko tujec prebiva v Republiki Sloveniji brez dovoljenja in ga je zato treba odstraniti. Ker pa v obravnavanem primeru glede na to, da je tožnikom izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ni razlogov za njihovo odstranitev, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Tožniki si torej pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Tujec, kateremu je bila prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu ZDRS zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, lahko vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD v roku treh let od uveljavitve tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe ali sklepa, če postane odločba ali sklep dokončen po uveljavitvi tega zakona. Ker je tožnik prošnjo na podlagi 1.b člena ZUSDDD vložil 4. 11. 2015, je bila prošnja vložena prepozno in je ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - kaznivo dejanje - zadostna sredstva za preživljanje
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 ni potrebno, da bi moral biti tujec obsojen za kaznivo dejanje oziroma spoznan za odgovornega za prekršek, saj ZTuj-2 v tem delu postavlja strožja merila. Glede na samo naravo dejanja ter čas trajanja pripora ter glede na to, da so bili priporni razlogi v zvezi s priporom tožeče stranke večkrat preizkušeni, s tem pa tudi preverjena največja verjetnost, da je tožeča stranka storila očitno kaznivo dejanje, po mnenju sodišča obstajajo utemeljeni razlogi, da se tožeča stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
Za izpolnjevanja pogoja sredstev za preživljanje, se lahko upošteva le izjava staršev, če so otroka dolžni preživljati.
Predmet presoje v zadevnem upravnem sporu je odločba prvostopenjskega organa o prošnji tožeče stranke, da začasno ostane v Republiki Sloveniji kljub temu, da bi se jo moralo odstraniti. Tožeča stranka zato po mnenju sodišča ne more z začasno odredbo predlagati odložitev izvršitve odločbe o vrnitvi Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj z dne 17. 10. 2016, saj navedena odločba ni predmet presoje v zadevnem upravnem sporu. Kljub temu, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, ni podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, saj sodišče ne more zadržati izvrševanja akta, ki ni predmet upravnega spora.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - ustavitev postopka
Po določbi prvega odstavka 135. člena ZUP se v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda sklep, da se postopek ustavi. Tožeča stranka v tožbi ne zanika, da je vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo umaknila, zato to dejstvo sodišče šteje kot nesporno.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - ponarejena diploma - kazenska evidenca
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je tujec vlogi priložil ponarejeno diplomo ter ugotovitve, da je ponarejeno tudi potrdilo iz kazenske evidence, utemeljeno štela, da so izkazani razlogi za sum iz 5. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Hkrati so izpolnjeni pogoji za zavrnitev vloge tudi iz razloga 6. alinee prvega odstavka 55. člena Ztuj-2. Navedena zakonska ureditev ne določa podrobneje, kakšni bi morali biti razlogi za to domnevo. Ocena teh razlogov je namreč prepuščena upravnemu organu, ki odloča o izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Izpolnjeni so vsi zakonski pogoji za zavrženje tožnikove prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji. Predhodno je bila namreč izdana odločba, s katero je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrnila in ki je postala pravnomočna 3. 3. 2016. Poleg tega se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je svojo prošnjo oprl tožnik, ni spremenilo.
ZTuj-2 člen 33, 33/4, 37a, 37a/2, 37a/3, 37a/4, 55, 55/1. ZZSDT člen 17, 17/1, 18, 18/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - neporavnane davčne obveznosti
Upravna enota bi v konkretnem primeru morala šteti, da soglasje Zavoda za zaposlovanje ni podano, kar pa ni samo po sebi razlog za zavrnitev prošnje, ampak bi morala izkazane okoliščine in razloge za na dan 26. 7. 2016 neporavnane davčne obveznosti omenjenega podjetja upoštevati namesto Zavoda. Tožena stranka tega ni storila zaradi napačne uporabe materialnega prava, kar pa je imelo za posledico tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitev pravice stranke, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev in da upravni organ argumente iz izjave stranke upošteva v odločbi.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2, 84/2-1, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Med drugim se gibanje prosilcu lahko omeji tudi zato, da se v primeru obstoja očitnega dvoma preveri ali ugotovi njegova istovetnost ali državljanstvo (prva alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1) in zato, da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil (druga alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1), torej iz razlogov, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega bivanja v Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ne izpolnjuje pogoja glede dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje, saj je njena odsotnost v neprekinjenem času trajala dlje od enega leta (od avgusta 1991), ko je prostovoljno zapustila Slovenijo. Nato se je prvič poskušala vrniti leta 2000, v tem času pa ni šlo za upravičeno odsotnost.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Tožnica ni zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, temveč je vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD šele dne 23. 8. 2016, torej po tem, ko je že dne 24. 7. 2013 potekel predpisani zakonski rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, kar pomeni, da je zamudila prekluzivni rok za vložitev prošnje, ki je določen v materialnem predpisu.
ZTuj-2 člen 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZRRD člen 27, 27/1, 27/9.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - zavrženje vloge - ista upravna zadeva - ista dejanska in pravna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vloga tožeče stranke je bila, kot navedeno, vložena tako na drugi dejanski kot na drugi pravni podlagi in zato sodišče zaključuje, da ne gre za isto upravno stvar. Tožena stranka je zato svojo odločitev sprejela ob napačni uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - poseg v družinsko življenje
Če v primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve družine, to samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom. Zato so po mnenju sodišča izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožeči stranki lahko nastala težko popravljiva škoda.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - poseg v družinsko življenje
V primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve tožnikove družine, kar samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - dokončna in pravnomočna odločba - učinki pravnomočnosti
Tožena stranka je oceno, ali tožnik izpolnjuje pogoje zakonitega neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji napačno oprla na odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje enotnega dovoljenja in dela tujca, saj ta v trenutku odločanja še ni bila niti dokončna niti pravnomočna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje je potrebno izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje, kot jih določa ZUSDDD. Temeljni pogoji, da se lahko vloga, s katero se je začel upravni postopek, sploh začne obravnavati, pa so procesne predpostavke za obravnavanje vloge. Ena od teh procesnih predpostavk je tudi ta, da je zahteva vložena v predpisanem roku. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, organ zahtevo s sklepom zavrže in v tem primeru ni možnosti, da bi jo lahko vsebinsko obravnaval. To enako velja za obravnavani primer, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Za ukrep pridržanja morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer: da v konkretnem primeru "ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov"; in da je namen pridržanja "priprava vrnitve in/ali izvedba postopka odstranitve". Poleg tega mora biti podan še vsaj en specialen pogoj, in sicer bodisi specialen pogoj nevarnosti pobega ali da se tujec izogiba oziroma ovira vrnitev ali odstranitev, ali kakšen drug specialen pogoj, ki je tem primerljiv. Zakonodajalec z določbo 1. odstavka 76. člena ZTuj-2, določbe člena 15(1) Direktive o vračanju ni na ustrezen način prenesel v domači pravni red.
Iz golega dejstva, da mu je pristojni organ štirikrat podaljšal rok za prostovoljno vrnitev, ne izhaja, da je tožnik kakorkoli zlorabljal možnost prositi za podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev in da je zato begosumen oziroma da ovira postopek odstranitve.
Načela sorazmernosti pri tovrstnih posegih v pravico do osebne svobode ni mogoče razlagati in uporabiti na način, da se šele po izdaji odločbe o omejitvi gibanja oziroma osebne svobode presoja bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke, ali se lahko na milejši način zagotovi odstranitev tujca iz države, ampak je treba že pri sami uporabi določila 1. odstavka 76. člena ZTuj-2 pred odločitvijo o ukrepu pridržanja oceniti, ali bi se z nastanitvijo izven centra kot milejšim ukrepom lahko dosegel legitimen namen zakona.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Sam izbris iz registra stalnega prebivalstva še ne zadostuje, da je nekdo upravičen do odškodnine, ampak mora biti podanih več kumulativno izpolnjenih pogojev in izbris je zgolj eden izmed njih.
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožnik ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.