ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76b, 76b/3, 76b/3-12, 76c, 76c/3, 77, 77/2, 77/2-2. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 15, 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev tujca v domu za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je uporaba izvedbenih določb o tem iz ZTuj-2 in Pravilnika o bivanju za prosilce za mednarodno zaščito logična in nujna. Drugačna razlaga bi privedla do tega, da v centru za tujce ne bi bilo mogoče zagotavljati reda, varnosti in zdravih pogojev za bivanje tam nastanjenih drugih oseb.
Ob upoštevanju, da je tožnik kljub opozorilom vztrajal pri ponavljanju lažjih kršitev pravil bivanja (konkretno kršitvi iz 6. alineje drugega odstavka 76b. člena ZTuj-2, pri čemer niti ne zatrjuje, da ne bi imel možnosti kaditi v kadilnici oziroma drugem za to določenem prostoru), kar pomeni težjo kršitev pravil bivanja, sodišče zaključuje, da je bil izrečeni ukrep bivanja pod strožjim policijskim nadzorom primeren in nujen, in sicer zaradi zagotavljanja ne le splošnega reda v centru, ampak predvsem tudi zdravih pogojev za bivanje drugih tam nameščenih oseb, poseg v pravice tožnika pa je bil glede na vrsto in trajanje ukrepa sorazmeren.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - mladoletnik
Tožničina odsotnost je v neprekinjenjem trajanju trajala dlje kot leto dni, ko je tožnica prostovoljno zapustila RS zaradi odhoda na počitnice k sorodnikom in se niti ni poskušala vrniti. Tožnica torej ni zapustila RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temveč je prostovoljno odšla iz RS.
Tožničin oče je zapustil RS, ker je tako odredil njegov tedanji delodajalec, to je JLA, le ta pa je morala tako ravnati na podlagi odločitve tedanjega Predsedstva SFRJ. JLA avgusta 1991 ni bila pravna oseba iz RS, zato ni podan razlog upravičene odsotnosti za prvih pet let odsotnosti.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76c, 77. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - hišni red - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je logična uporaba določb ZTuj-2 tudi za prosilce za mednarodno zaščito, pridržane v centru. Drugačna razlaga bi namreč privedla do tega, da uradne osebe, ki skrbijo za red in disciplino v centru, ne bi mogle zagotavljati reda, varnosti in normalnega bivanja oseb napotenih v center.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - stalno prebivališče
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/3, 47a/6. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - begunec - združitev družine - neizkazane družinska vezi - dokazovanje sorodstvene vezi - skladnost s pravnim redom EU
Če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Zavrnitev prošnje ne sme temeljiti zgolj na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.
dovoljenje za začasno prebivanje - nejasna vloga - podrejeno uveljavljanje zahtevkov - kršitev pravil postopka
Glede na vsebino prošnja tožnic ni nerazumljiva. Sicer pa je organ sam že v izpodbijanem sklepu navedel, da tožnici prošnjo vlagata tako na podlagi 127. člena ZTuj-2 kot tudi po 47. členu tega zakona ter hkrati ob upoštevanju 8. člena EKČP. Ker torej vloga ni nerazumljiva, je odločitev organa o njenem zavrženju napačna.
Napačno je pravno mnenje organov, da uveljavljanje več zahtevkov v eni vlogi po ZUP ni dopustno. Tak način uveljavljanja več zahtevkov pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvo postavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa o drugo postavljenem.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasna odredba
Tožnik je že v upravnem postopku dokazoval, kakšne so razmere v priporih oziroma zaporih v Ruski federaciji z obsežnim dokaznim gradivom. Tožnik je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe pred pravnomočnostjo sodne odločbe v tem upravnem sporu nastala težko popravljiva škoda v zvezi s (procesno) pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki kot pomembnejša pravica zajema tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, oboje pa se nanaša na sodno varstvo njegove materialne pravice iz 3. člena EKČP.
dovoljenje za začasno prebivanje - potrdilo - odstranitev iz države - pravna korist za vložitev tožbe
Pristojni organ, če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje pravice iz 20. člena PDEU v zvezi s pravico do družinskega življenja iz 7. člena Listine EU o temeljnih pravicah in načela varovanja otrokovih koristi iz člena 24(2) Listine EU o temeljnih pravicah, mora preklicati ali vsaj začasno odložiti izvajanje odločbe o vrnitvi in prepovedi vstopa na ozemlje, ki veljata za državljana tretje države. To pomeni, da opustitev dejanja, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu s tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, očitno ne posega v nobeno njegovo pravico ali pravno zavarovano korist in ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v povezavi z drugim pravnim razmerjem oziroma odločbo, ki še ni dokončna.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - merila za določitev denarne odškodnine
V upravnem postopku je bilo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in da je po izbrisu dne 19. 10. 1992 zaprosila za sprejem v državljanstvo RS na podlagi ZDRS ter je bila njena vloga z odločbo z dne 31. 8. 1993 zavrnjena in je zavrnilna odločba postala pravnomočna dne 12. 4. 1994. Glede na navedene odločilne okoliščine je pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da tožnici pripada denarna odškodnina za obdobje 25 zaključenih mesecev. Merila za določitev denarne odškodnine, določena v 7. členu ZPŠOIRSP, so bila po presoji sodišča v konkretnem primeru pravilno uporabljena.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - direktor družbe - neporavnane obveznosti družbe
Obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji, se presoja na podlagi preteklega ravnanja tujca.
Sodišče meni, da tožena stranka od tožnika ne zahteva idealnega ravnanja, pač pa ugotavlja, da se ni podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in to ne samo v enem primeru, pač pa tako s tem, ko v daljšem časovnem obdobju, ko je bil direktor družbe A., d.o.o., to je v času petih let, ni storil ničesar, da bi družba poravnavala svoje obveznosti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja strank - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Sodišče ugotavlja, da že opisano tožnikovo ravnanje glede davčnega dolga in storjenih prekrškov utemeljuje sklep, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik tudi v prihodnje ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar glede na opisano tožnikovo ravnanje ne spreminja tožbeno zatrjevanje o tožnikovem siceršnjem desetletnem zakonitem prebivanju na območju Republike Slovenije.
ZUP člen 9, 169, 169/1, 171, 237, 237/1, 237/1-3, 237/1-7.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - domneva resničnosti javne listine - izpodbijanje domnev
Dejstvo, ali je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ali je stalno prebivališče odjavil sam, je pravno relevantna okoliščina, ki je tolikšnega pomena, da bi po presoji sodišča glede na trditve tožnika v njegovi zahtevi ter glede na razhajanja med računalniškimi in ročnimi evidencami, moral prvostopenjski organ vsaj seznaniti tožnika z ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih pisno ali ustno izreče in po potrebi postaviti izvedenca grafologa.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - soglasje - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - dejansko stanje - seznanitev strank - podaljšanje roka - opravičeni razlogi
Ker tožnikov delodajalec družba A. d.o.o. v prošnji za podaljšanje roka ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih predlaga podaljšanje, tožnik sam pa za podaljšanje roka za izjasnitev o dejstvih in okoliščinah, ki so mu bile posredovane v dopisu toženke, niti ni zaprosil, je po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko roka za odgovor oziroma izjasnitev ni podaljšala. Ker tožnik oziroma njegov delodajalec ni niti navedel, kaj šele izkazal opravičenega razloga za podaljšanje roka, je namreč skladno z 99. členom ZUP pravilno štela, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka.
ZTuj-2 člen 37, 37.a, 37.a/4. ZZSDT člen 27, 27/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - neporavnane davčne obveznosti
Po proučitvi podatkov in listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je tožena stranka dne 10. 11. 2017 prejela akt ZRSZ, št. 20170024526, označen kot ne izdaja soglasja za zastopnika, v katerem navaja, da izdaja soglasja ni možna in se soglasje ne izda, ker niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo soglasja iz 27. člena ZZSDT. Iz vpogleda v uradno evidenco FURS je namreč razvidno, da delodajalec vlagatelja na dan vložitve vloge 27. 9. 2017 nima poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni predpisani pogoji iz 27. člena ZZSDT, natančneje iz 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev - načelo nevračanja - subjektivna nevarnost za tožnika
Navedba prvostopenjskega organa, da je napravil varnostno oceno stanja v Ukrajini, čeprav le-ta ni v obrazložitvi odločbe razvidna, pa ne more biti odločilna napaka, da bi sodišče moralo odločbo odpraviti in jo vrniti v ponovni postopek z namenom dopolnitve ugotovitvenega postopka, kajti tožnica od vložitve pripravljalne vloge z dne 14. 4. 2016 ni sodišču predložila nobenega novega dokumenta, listine ali drugega dokaza, ki bi kazal na to, da se je situacija v Ukrajini bodisi na splošno, bodisi samo v njenem primeru, spremenila glede na že razsojene okoliščine v takšni meri, da bi bila potrebna aktualna ocena stanja v izvorni državi.
dovoljenje za stalno prebivanje - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Potrdilo Občine mesta Gradiška z dne 8. 4. 1991 ne pomeni novega dejstva oziroma ne pomeni pridobitve možnosti uporabiti nov dokaz, kajti dejstvo bolezni in smrti tožnikovega dedka je bilo obravnavano in ugotovljeno že v prvotnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, in kar med strankama niti ni sporno, a s to razliko, da v pravnomočno končanem postopku omenjeno dejstvo ni bilo ugotovljeno z listinskim dokazom, ampak z zaslišanji.
ZPŠOIRSP člen 8,8/1, 29. OZ-UPB1 člen 62, 62/2, 62/3.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
Iz vidika upravno pravnega področja je iztek materialnega prekluzivnega roka za vložitev zahteve, naj se določi denarna odškodnina z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim, specifičen primer, ki predstavlja izjemo, saj ima v osnovi civilno pravno naravo in ga je potrebno obravnavati v skladu s pravili za obligacijska razmerja.
Ker je zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je upravičenec z zahtevo, vloženo prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljal svojo pravico v upravnem postopku.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Za priznanje statusa upravičenca druge kategorije sta, poleg pogojev vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zavrnitve ali zavrženja vloge ali ustavitve postopka in dejstva da gre za osebo, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, določena še dva pogoja, in sicer da je bila ta vloga vložena pred uveljavitvijo ZUSDDD-B, ki je začel veljati 24. 7. 2010 in da je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočne odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, v Republiki Sloveniji dejansko tudi živela.
tujec - dovolitev zadrževanja - prenehanje dovolitve zadrževanja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izvršitev odločbe
Po mnenju sodišča sicer posledica, ki jo z zahtevano začasno odredbo želi preprečiti tožnik, to je odstranitev iz Slovenije, neposredno ne izvira iz akta, ki je predmet tega upravnega spora. Sicer pa tudi, kolikor je šteti, da izpodbijana odločba daje podlago za tožnikovo odstranitev, sodišče meni, da ni mogoče izhajati iz tega, da je odstranitev tujca - v tem primeru tožnika v Srbijo, katere državljan je in poseduje tudi potni list te države, že škoda, ki bi bila upoštevna kot razlog za izdajo začasne odredbe.