• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>
  • 41.
    Sklep II Ips 433/97
    12.11.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04174
    ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1.
    objektivna odgovornost - povzročitev škode - nevarna dejavnost kot pravni standard - dvigovanje bremen
    Zakon ne pove, kaj je nevarna dejavnost. Omeji se le na učinke takšne dejavnosti, kadar pride do škode zaradi nje. Tako predpisuje, da se za škodo v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in nadalje, da se domneva, da takšna škoda izvira iz te dejavnosti (173. člen ZOR) in da zanjo odgovarja tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo (prvi odstavek 174. člena ZOR). Kaj slednja kot pravni standard pravzaprav pomeni, mora zato pojasniti sodna praksa oziroma mora na to vprašanje odgovoriti sodnik. Iz opisanih skopih zakonskih določb je mogoče sklepati, da je nevarna dejavnost izvor večje škodne nevarnosti, torej da gre za dejavnost, ki povzroča več poškodb kot običajne dejavnosti. Torej mora po splošnem družbenem pojmovanju odstopati od drugih dejavnosti zaradi izpostavljenosti nastanku škode.

    V obravnavanem primeru se je pokazalo po eni strani, da samo prenašanje 20-kilogramskih kartonov ni nevarna dejavnost, ki bi terjala večjo pozornost osebe, ki jo opravlja, kakor je to običajno v vsakdanjem življenju. Po drugi strani tudi okoliščine, v katerih se je tožnica poškodovala, niso takšne, da bi njihov splet pomenil večjo nevarnost od povprečne.
  • 42.
    Sodba II Ips 457/97
    12.11.1998
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04149
    SZ člen 58.
    nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
    Čim je bilo ugotovljeno, da tožnici niso bili dodeljeni obravnavani prostori niti kot najpotrebnejši prostor v smislu takrat veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84), ki še nudijo nekolikšno stanovanjsko zaščito, je jasno, da njenega stanja ni mogoče izenačiti s stanjem imetnika stanovanjske pravice. Plačevanje uporabnine za prostor, ki ga nekdo zaseda, samo zase ne more ustvariti najemnega razmerja iz IV. poglavja stanovanjskega zakona.
  • 43.
    Sklep I Up 121/98
    12.11.1998
    TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
    VS13333
    ZUS člen 29, 29/2, 69, 69/2.
    začasna odredba - predlog začasne ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje - izdaja radijskega dovoljenja
    Če zahteva, vložena po 2. odstavku 69. člena ZUS, ne vsebuje jasnih navedb in jasnega predloga, kako naj se stanje začasno uredi glede na sporno pravno razmerje, ni primerna za obravnavo. Sodišče jo, ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti.
  • 44.
    Sodba I Ips 237/98
    12.11.1998
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20565
    ZKP člen 4, 203, 203/1, 204.
    predkazenski postopek - odvzem prostosti - opozorila osumljencu pri odvzemu prostosti - opozorila preiskovalnega sodnika osumljencu, ki mu je odvzeta prostost
    Po določbah 1.odst. 203.čl. in 4.čl. ZKP mora preiskovalni sodnik osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil priveden zaradi zaslišanja, v materinem jeziku obvestiti o razlogih za odvzem prostosti, ga takoj poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pomoči zagovornika po lastni izbiri in da se o odvzemu obvesti njegove najbližje svojce, če tako zahteva.
  • 45.
    Sodba II Ips 451/97
    12.11.1998
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04148
    USTAVA SRS (1974) člen 206, 206/1, 206/2. ZSR (1974) člen 1, 1/3, 10.SZ člen 117.
    privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - začasna uporaba
    Čeprav je v pogodbi med JLA in A. ter dodelitveni odločbi izgovorjena in poudarjena začasna uporaba kot bistveni element, ta okoliščina ob takratni zakonodaji ni mogla doseči drugačnega učinka kot tega, da je tožnica navzlic temu pridobila stanovanjsko pravico. Stopila je torej v trajno razmerje, kar ji je prineslo status imetnice stanovanjske pravice in s tem pravice do odkupa stanovanja po privatizacijskih predpisih stanovanjskega zakona. Omejitve, ki jih je prevzel A. s pogodbo z JLA o prepustitvi stanovanja v začasno uporabo, potemtakem na pridobitev tožničine stanovanjske pravice niso mogle vplivati, po drugi strani pa se tudi tožnica sama ni mogla odpovedati svoji pravici do trajne uporabe stanovanja (razen seveda, če bi se izselila).
  • 46.
    Sodba II Ips 351/97
    12.11.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04269
    ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kaj so odločilna dejstva
    O bistveni kršitvi določb pravdnega postopka lahko govorimo le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oziroma zapisniki. Ker v reviziji opredeljene navedbe iz obrazložitev sodb in iz zapisnikov o izpovedi prič, niso navedbe o odločilnih dejstvih, bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. t. II. odst. 354. čl. ZPP ni bila storjena.
  • 47.
    Sodba I Ips 235/98
    12.11.1998
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20539
    URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 424, 424/2.
    pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kazniva dejanja zoper premoženje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Razlaga vložnika zahteve za varstvo zakonitosti navedene ustavne določbe (1.odst. 20.čl.) je zmotna, saj iz vsebine pojma "varnost ljudi" ni mogoče izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, saj je varnost ljudi ogrožena tudi z napadom na vse tiste objekte kazenskopravnega varstva, ki ščitijo tudi druge, širše kroge njihove zasebnosti in varnosti.

    Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
  • 48.
    Sodba II Ips 373/97
    12.11.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04216
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
    S prisojeno odškodnino lahko oškodovancu omogočimo, da si z njo pridobi določeno zadovoljstvo v življenju, s katerim si, kolikor je to mogoče, ublaži nastalo prikrajšanje. Vendar pa sodišče pri odločanju o pravični odškodnini ne more mimo okvirov, ki jih je začrtala sodna praksa in skušajo ohraniti pravična razmerja med škodami določenega obsega in odškodninami zanje.
  • 49.
    Sodba II Ips 12/98
    11.11.1998
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04145
    SZ člen 58, 58/1.
    nezakonita uporaba stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
    Ker je bilo ugotovljeno, da toženec uporablja sporno stanovanje, katerega lastnica je tožnica in da z njo nima sklenjene najemne pogodbe za uporabo tega stanovanja, ga uporablja nezakonito. Tožnica je zato utemeljeno zahtevala od toženca, da ga izprazni.
  • 50.
    Sodba II Ips 30/98
    11.11.1998
    DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VS04150
    ZZZDR člen 51, 59, 59/1.SZ člen 117, 118, 122.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - dolgovi, ki obremenjujejo skupno premoženje - odkup stanovanja po členu 117 SZ na obroke
    Skupno premoženje zakoncev je kot družinskopravni premoženjski institut posebna premoženjskopravna kategorija, za katero je značilno, da so na njem deleži zakoncev nedoločeni ter da sta za njegovo pridobitev pravno upoštevni dve okoliščini: dejanski obstoj skupnosti in v času obstoja take skupnosti z dohodki (rednimi in izrednimi) obeh pridobljeno premoženje. Za nastanek skupnega premoženja ni pravno odločilna okolnost, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema, ker je to vprašanje dolgov, katerih plačilo se po potrebi reši po pravilih obligacijskega prava.
  • 51.
    Sodba II Ips 519/97
    11.11.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04158
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost - strah
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo, predvsem pa za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
  • 52.
    Sodba II Ips 382/97
    11.11.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04252
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
  • 53.
    Sodba III Ips 120/98
    11.11.1998
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS40176
    ZTLR člen 2. ZPPSL člen 112, 112/2, 137, 137/1.
    lastninska pravica - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve - lastninska pravica na (neobstoječi) stvari - nedenarne terjatve upnikov (izročitev nepremičnine)
    Na stvari, ki je ni, lastninska pravica ne more obstojati (2. člen ZTLR), zato je tudi ni mogoče pridobiti.

    Tožeča stranka je imela proti toženi stranki iz pogodbe o nakupu stanovanja samo nedenarno terjatev, ki se je z začetkom stečaja preoblikovala v denarno (2. odstavek 112. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju: ZPPSL). Kot vsak drug upnik stečajnega dolžnika bi jo zato morala v roku iz 1.

    odstavka 137. člena ZPPSL prijaviti stečajnemu senatu. Do (delnega) poplačila terjatve bi namreč lahko prišla samo v stečajnem postopku, ne pa izven njega. Tega pa ni storila. Zato tudi (delnega) poplačila terjatve, ki ji je nastala že s sklenitvijo pogodbe, torej pred začetkom stečaja, v stečajnem postopku ne more pričakovati.
  • 54.
    Sodba II Ips 419/97
    11.11.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04272
    ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 2, 354, 354/2-13, 365.
    povzročitev škode (odklop vode) - podlage za odgovornost - trditvena podlaga - dokazno breme - načelo dispozitivnosti
    Za odločitev o odškodninskem zahtevku mora tožeča stranka dokazati, da ji je nastala škoda, da je med škodo in dejanjem tožene stranke vzročna zveza ter da je bilo dejanje protipravno (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Tožnik ni ponudil ne ustrezne trditvene, še manj pa dokazne podlage za odločitev v njegovo korist. Pravno odločilnih dejstev pa sodišče v odškodninskem sporu ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti (2. člen ZPP).
  • 55.
    Sodba III Ips 126/98
    11.11.1998
    STATUSNO PRAVO
    VS40175
    ZGD člen 228, 367.
    delniška družba - izpodbijanje sklepa skupščine - učinek razveljavljenega sklepa - delitev dobička
    Sodba o razveljavitvi sklepa skupščine d.d. učinkuje proti vsem delničarjem, čeprav je tožbo vložil samo eden od njih.

    Delavci lahko participirajo na dobičku, če tako določa statut.
  • 56.
    Sodba II Ips 391/97
    11.11.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04255
    ZOR člen 154, 158, 173, 174, 175, 176, 177.
    povzročitev škode - denarna odškodnina - nesreča pri delu (gradbišče) - objektivna odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - padec pri sestopu z delovnega odra
    Za škodo, ki nastane z delom, ki se občasno (kot nenevarno) izvaja tudi v vsakdanjem življenju in za katero ni potrebna posebna strokovnost, temveč le previdnost, delodajalec ni objektivno odgovoren. Prav ima sicer tožnik, da so nekatere dejavnosti na gradbišču nevarne in nekatere gradbene naprave nevarne stvari. Vendar pa to ne velja za gradbišče kot celoto in tudi ne za vse naprave na njem. Za vsako posamezno napravo in za vsako posamezno dejavnost na gradbišču je treba ugotavljati, ali gre za nevarno stvar oz. nevarno dejavnost.
  • 57.
    Sodba II Ips 319/97
    11.11.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04253
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - višina odškodnine
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
  • 58.
    Sodba III Ips 38/98
    11.11.1998
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS40174
    ZIL člen 90, 90/1, 122. ZVIT člen 112, 112/1.
    industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
    Glede na pravno kontinuiteto zakonske ureditve blagovne znamke, ki izhaja že iz 1. in (sedaj) 3. odstavka 122. člena ZIL, tožena stranka nima prav, ko izvaja svojo obveznost uporabe znamke samo iz določb ZIL, oziroma iz prenosa podeljene pravice do blagovne znamke iz Zveznega zavoda za patente na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Obveznost uporabe blagovne znamke bi lahko izvajala samo iz določb ZIL, če ZVITIZR ne bi imel ustrezne določbe. Zato prijava pravic, ki jih je podelil že Zvezni zavod za patente, Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino po 122. členu ZIL, ni novo ustanavljanje že podeljenih pravic, ampak samo njihov prenos na omenjeni urad.
  • 59.
    Sodba II Ips 470/97, II Ips 483/98
    11.11.1998
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04153
    SZ člen 2, 2/2, 117, 117/1.
    privatizacija stanovanj s pomožnimi stanovanjskimi prostori - določitev obsega pomožnih stanovanjskih prostorov - krajevne razmere
    Imetnik stanovanjske pravice ima po določbah o privatizaciji pod enakimi pogoji pravico odkupiti celotno stanovanje, kamor spadajo tudi pomožni prostori. Torej ne gre za samostojen pravni promet s posameznimi nestanovanjskimi pomožnimi prostori, ampak gre za dopolnitev prodajne pogodbe, ki napačno ni obsegala celotnega stanovanja.
  • 60.
    Sklep II Ips 166/98
    11.11.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04171
    ZPP (1977) člen 333, 334, 421, 421-9.
    obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
    Postopek na podlagi predloga za obnovo ni priložnost za ponovno logično in dokazno presojo prve sodbe, izven razlogov, na katerih temelji obnovitveni predlog. Sodišče mora ugotoviti, ali bi nov dokaz povzročil drugačno odločitev v prvem postopku, če bi bil lahko že tedaj izveden. Pri tem opravi oceno vseh dokazov, prejšnjih in novih. Če pri tem ugotovi, da nova dejstva in novi dokazi ne morejo vplivati na prejšnjo odločitev, ne more izven tega znova presojati prejšnje dokazne ocene, ker bi to pomenilo novo sojenje brez upoštevnih obnovitvenih razlogov. To pa glede na pravne posledice pravnomočnosti ni mogoče (333. in 334.čl. ZPP).
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>