zavrženje ponudbe - izločitev iz postopka podelitve radijske frekvence na javnem razpisu - dodelitev radijskih frekvenc
V ponudbi tožeče stranke odločba Ministrstva za kulturo o vpisu medija v razvid medijev ni bila vložena pod obvezno prilogo 9 kot se je to zahtevalo, pač pa je bila vložena za obvezno prilogo 10, ugotovljena pomanjkljivost ponudbe pa po presoji sodišča utemeljuje odločitev tožene stranke, ki je ponudbo izločila iz postopka in ponudbo zavrgla.
ZAzil člen 36/4, 27, 27/3, 36, 36/4, 27, 27/3, 36.
omejitev gibanja - vložitev prošnje v drugi državi - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - azil
Prikritje prošnje za azil se šteje za zavajanje ali zlorabo postopka po 4. alinei 36. člena ZAzil, zato zaslišanje prosilca, zakaj je to dejstvo prikril, na drugačno odločitev ne more vplivati.
nezakonito dejanje - začasna odredba - odstranitev vrtnih lop - upravni spor - posamičen akt - poseg v človekove pravice
Javna obvestila in javni pozivi niso posamična dejanja niti posamični akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj niso naslovljeni na poimensko določene osebe in tožniku ne morejo povzročiti nobene z zakonom (ne)dovoljene posledice, ker pravno ne učinkujejo. Zato tudi ne morejo poseči v posameznikove z ustavo varovane pravice.
ukrep državnega organa brez pravnega naslova - vrednost podržavljenega premoženja - pravni temelj podržavljenja
Tudi če se denacionalizacijo uveljavlja na podlagi 4. člena ZDen (po katerem so upravičenci - med drugim - osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno odvzeto z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova), za zahtevo za denacionalizacijo velja, tako kot določa 62. člen ZDen, da mora obsegati podatke o premoženju, na katero se nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev (1. odstavek) ter da je zahtevi treba priložiti listine, navedene v 2. odstavku, poleg tega pa mora zahteva vsebovati vse druge podatke, potrebne za ugotavljanje njene upravičenosti.
Po 4. odstavku 263. člena ZUP se po petih letih od vročitve odločbe stranki obnova ne more več predlagati, izjemoma po preteku petih let iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP (5. odstavek 263. člena ZUP). Pri izjemi je potrebno upoštevati, da gre za zakonsko izjemo od določenega roka pet let ter jo zato razlagati restriktivno.
pritličje - gradnja v nizu - etažnost - klet - gradbeno dovoljenje
Iz upravnih spisov in iz projektne dokumentacije izhaja, da so objekti A, B in C postavljeni v eno vrsto oziroma en niz, objekta F in E tvorita drugi niz, objekt D pa je postavljen prečno na omenjena dva niza stavb. Glede na navedeno je po mnenju sodišča tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, saj PUP dovoljuje gradnjo le v enem nizu. Pri določanju etažnosti ni mogoče upoštevati na novo nastalo površino nad garažami, ki so predvidene med obema nizoma objektov, ampak odnos objektov do okolice.
pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - sprejem v državljanstvo
Če je v postopku ugotovljeno, da stranka od 23. 12. 1990 dalje v RS neprekinjeno ne živi, je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogoja za podelitev državljanstva na podlagi 19. člena ZDRS-Č.
Po oceni sodišča dokazno breme, ali je upravičenec pridobil tuje državljanstvo, na podlagi katerega bi imel pravico dobiti odškodnino za podržavljeno premoženje od tuje države, ni na tožeči stranki, ki je predlagala uvedbo denacionalizacijskega postopka, pač pa mora to ugotavljati pristojni upravni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 10. člena ZDen).
imenovanje uradnika na položaj - pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - zahtevana smer izobrazbe - javni uslužbenec
Javni natečaj kot zahtevani pogoj določa univerzitetno izobrazbo gradbene, pravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem iz navedenih smeri. Zato ni pravilno sklepanje tožnika, da s tem, ko je opravil magisterij na Ekonomski fakulteti, izpolnjuje zahtevane pogoje. Neustrezna dodiplomska izobrazba (arhitektura) s tem ne more nadomestiti.
drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - odredba preiskovalnega sodnika - zaseg predmetov - predkazenski postopek - upravni spor - varstvo ustavnih pravic - hišna preiskava
Sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku je tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi v sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo.
ZSZ člen 45, 45/1, 45/2, 45, 45/1, 45/2. ZUP člen 279/1-4, 279, 279/1, 279/1-3, 279/1-4, 279, 279/1, 279/1-3. ZUreP-1 člen 177/1, 143, 143/3, 177, 177/1, 143, 143/3, 177.
plačilo komunalnega prispevka - pristojni organ za odmero komunalnega prispevka - ničnost odločbe - komunalni prispevek
Določb, da se že začeti postopki za odmero končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati v smislu ustalitve stvarne pristojnosti. V primeru pravilno vloženih zahtev se te zato odstopijo v reševanje pristojnemu organu po predpisih, veljavnih v času odločanja. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi morali o zahtevkih odločati neobstoječi organi. Glede na določbo 2. odstavka 45. člena ZSZ/84 je potrdilo o plačanem sorazmernem delu stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča res pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ni pa nikjer določeno, da je to izključno potrdilo o nakazilu zneska na račun upravičenca. Potrdilo o plačilu torej ni stvar odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
vročilnica - dvom v pravilnost vročitve - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - rok za obnovo postopka
Če stranka dvomi v pravilnost vročitve, mora to okoliščino raziskati. Vročilnica je nedvomno dokaz o opravljeni vročitvi le, če je v vsem napravljena v skladu z določbami ZUP.
Predmet spora je odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Ker ta zakon ne določa pristojnosti Upravnega sodišča RS, obravnavani spor pa ima naravo spora iz civilnih razmerij po 1. členu ZPP, je s tem določena tudi že vrsta sodnega varstva.
ZVis člen 35. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
nostrifikacija diplome - ničnost odločbe
Ničnostni razlog po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP je podan, če odločbe ni mogoče izvršiti. V primeru, da se z odločbo stranki ne naloži obveznost, temveč se le ugotovi pravica, ki pa ne zahteva posebnega postopka izvršbe.
ZUP člen 274, 274/2, 274, 274/2. ZUS-1 člen 5, 5/1, 5, 5/1.
dopustnost upravnega spora - upravni akt - upravni spor
Odločba organa druge stopnje, s katero je ta razveljavil prvostopno odločbo po nadzorstveni pravici (določba 2. odstavka 279. člena ZUP), ne more biti podvržena sodni kontroli v upravnem sporu. Razveljavitev prvostopne odločbe pomeni, da le-ta ne obstaja več, zahtevek stranke, o katerem je bilo odločeno s to odločbo, pa je ostal nerešen, ker zakon organu, ki je pristojen za odločanje po nadzorstveni pravici, ne daje pravice, da bi sam meritorno odločil o upravni stvari.
presoja pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka - vročitev odločbe - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - možnost udeležbe v postopku
Praksa, ko se je v primeru, ko je bilo iz okoliščin mogoče ugotoviti čas, ko je stranka izvedela za odločbo in vsebino, ta čas izenačil z opravljeno vročitvijo odločbe stranki, ni pravilna v primeru določbe 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, veljavne do sprememb, ki jih je prinesel ZUP-C.
ZDDV člen 25, 25/12, 66, 25, 25/12, 66. ZCT-1 člen 4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 47, 47/3, 47, 47/3.
uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - nižja stopnja DDV - namen uporabe blaga - carina
Okoliščine, ki jih tožena stranka in pred njo prvostopni organ navajata kot razlog za nepriznavanje nižje davčne stopnje, zaradi katerih posledično ugotavljata, da ne gre za blago, ki je namenjeno izključno uporabi v kmetijstvu, po mnenju sodišča ne zadoščajo glede na določeno dejavnost kmetijstva po standardni klasifikaciji dejavnosti. Gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna uporaba pravilne davčne stopnje, torej ali je sporno blago namenjeno za izključno uporabo v kmetijstvu. Tožena stranka in pred njo prvostopni organ uporabe oziroma neuporabe spornega blaga v kmetijstvu nista ugotovila v skladu s kriteriji, ki so za potrebe DDV merodajni za opredelitev kmetijske dejavnosti (66. člen ZDDV).
Podlaga za obnovo postopka carinjenja naj bi bilo novo dejstvo, to je, da predloženo potrdilo o poreklu - izjava na računu, ni verodostojna. Ta ugotovitev naj bi izhajala iz naknadnih preverjanj nemške carinske administracije. Vendar pa sodišče v obravnavanem primeru te okoliščine ne more preizkusiti, saj listina (novo dejstvo), o tem da predložena izjava na fakturi ni verodostojna, ni prevedena in se v upravnih spisih nahaja v tujem jeziku. To pomeni, da sodišče ne more presoditi ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka, kljub temu, da gre le za presojo njene kvalificiranosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - stvarni vložek - kmetijsko zemljišče kot stvarni vložek - kmetijsko zemljišče
Tudi v primeru vložitve kmetijskega zemljišča kot stvarnega vložka v gospodarsko družbo gre po mnenju sodišča za promet s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, saj prihaja do sprememb lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
Glede na naravo upravne stvari, kot je odločanje o prošnji za pogojni odpust, je presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana. Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre namreč za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na določilo 4. odstavka 109. člena KZ, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka (2. odstavek 25. člena ZUS) in če prestane preizkus t.i. testa razumnosti. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je to privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.