PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075294
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6. OZ člen 134, 134/1, 183. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izčlenitev – odškodnina zaradi okrnitve ugleda pravne osebe – zahtevek za prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic – aktivna legitimacija – višina odškodnine – pravdni stroški – dva toženca imata istega pooblaščenca – en stroškovnik
Z izčlenitvijo družbe preide na novo družbo le tisti del premoženja prenosne družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova družba, kot univerzalni pravni naslednik, tudi vstopi le v pravna razmerja, ki so povezana s tem premoženjem.
Odškodnina, zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena družbe, ne spada med pravice družbe iz te dejavnosti. Gre za pravico, nastalo zaradi protipravnega ravnanja drugo tožene stranke, ki s samim opravljanjem dejavnosti ni povezana.
Že sam očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v osebnostne pravice osebe, na katero se nanaša (v obravnavanem primeru pa pomeni tudi okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, saj je ta oseba njen zakoniti zastopnik – kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje). Zato že samo dejstvo, da je drugi toženec takšne očitke podal (čeprav bi se moral zavedati, da ti niso resnični), zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine. Če pa tožnica ob tem navede in dokaže še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je izjava povzročila, to lahko vpliva na višino odškodnine.
Dosojeni znesek mora biti zadosten v smislu preprečevanja nadaljnjih ravnanj tožene stranke (in je torej z njim zadoščeno preventivnemu namenu), obenem pa dovolj visok, da tožeči stranki nudi zadoščenje.
S svojo izjavo je drugi toženec tožeči stranki povzročil škodo, na kar dejstvo, da je njen delničar in naj bi zato povzročil škodo (tudi) lastnemu premoženju, nima nikakršnega vpliva.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - upravičeni predlagatelj - dolžnik kot predlagatelj - procesna legitimacija dolžnika - zavrženje predloga dolžnika za končanje postopka osebnega stečaja
Prvostopenjsko sodišče je bilo pri presoji predloga dolžnika za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja najprej dolžno preizkusiti, ali ZFPPIPP dolžniku daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja in posledično za meritorno obravnavanje takega njegovega predloga. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je tudi v postopku osebnega stečaja po 375. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP procesna legitimacija za vložitev predloga za končanje stečajnega postopka priznana le upravitelju, ki mora sodišču predložiti končno poročilo. Pravilno je tudi ugotovilo, da dolžnik po začetku stečajnega postopka nima več možnosti vpliva na sam tek in zaključek stečajnega postopka, ker dolžnik po začetku stečajnega postopka po šestem odstavku 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP tudi v postopku osebnega stečaja ne more več umakniti predloga za začetek stečajnega postopka, saj to lahko stori le do začetka stečajnega postopka. S sklicevanjem na namen postopka osebnega stečaja določen v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP, in sicer, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, je odgovorilo tudi na dolžnikovo zmotno stališče, da se postopek osebnega stečaja vodi le zaradi odpusta obveznosti dolžniku.
Prvostopenjsko sodišče je s tem v zadostni meri dolžniku obrazložilo, da mu procesne legitimacije za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja ne more priznati, ker mu take legitimacije ne prizna zakon.
V zvezi z obrazložitvijo odločitve o višini priznanih pravdnih stroških je treba upoštevati dejstvo, da gre za odločanje o stranski terjatvi ter da je sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, katere stroške je tožeči stranki priznalo in katere zavrnilo. Obrazložitev same odmere stroškov po posamičnih postavkah, torej po njihovi višini, pa v sodbi ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledano opravilo, in sicer tako, da je mogoč njen preizkus, že v samem stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084404
OZ člen 346, 349, 349/1, 365, 369, 369/4, 403, 1012, 1019, 1019/3, 1019/4, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 154, 154/1.
gospodarska pogodba – kreditna pogodba – poroštvo – solidarni porok – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – pretrganje zastaranja – stečajni postopek nad glavnim dolžnikom – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – končanje stečajnega postopka – odgovor na pritožbo – stroški postopka – argumentiran odgovor na pritožbo – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V obravnavanem primeru glavna obveznost izvira iz gospodarske (kreditne) pogodbe. Poroštvena obveznost deli usodo gospodarske pogodbe ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt. Zakon za poroštva h gospodarskim pogodbam določa domnevo solidarnosti (četrti odstavek 1019. člena OZ). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je tudi v obravnavanem primeru toženec zavezal kot porok in plačnik – k solidarnemu poroštvu (tretji odstavek 1019. člena OZ). Pri presoji zastaralnih rokov za glavnega dolžnika in poroka je treba zato upoštevati triletni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ).
Po tretjem odstavku 1034. člena OZ pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Tudi to je bila v obravnavanem primeru nesporno. Ugotovljeno je s pravočasno priglasitvijo terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (365. člen OZ).
Ugovor zastaranja je pravilno zavrnjen. Predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom triletnega roka po končanju stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080023
URS člen 15, 22, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZIntPK člen 12, 12/1, 12/1-4, 12/1-8, 12/1-12, 13, 18, 18/1, 18/2. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – kršitev osebnostnih pravic – izključitev protipravnosti – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – načelo sorazmernosti – relativno javna oseba – nosilec javne funkcije – splošni interes javnosti – izpolnjevanje zakonskih dolžnosti – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Vse, kar je zapisano v obravnavanem besedilu, se nanaša na tožnikovo opravljanje javne funkcije. Zapisano je s strani tožene stranke kot nosilca javne funkcije v izvajanju njenih zakonskih nalog. V zapisu ni vrednostnih sodb, pač pa le povzetek ugotovljenega dejanskega stanja (ugotovitve suma korupcijskih dejanj s podatki in razlogi, na katerih temelji), ter predlogi ukrepov.
Omenjanje korupcije je lahko za tožnika neprijetno. Vendar je protipravnost izključena, kadar se kdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, brez zaničevalnega namena.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.
URS člen 2, 23, 23/1, 25, 34. ZBPP člen 13, 13/2. ZDavP-2 člen 160, 160/1. ZIZ člen 102, 120.
plačilo sodne takse - taksna oprostitev - vir prejemkov - prisilen sodni poseg - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - načelo socialne države
Razlaga, ki pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje zaradi plačila sodne takse napolnjuje tako, da se ne upošteva prisilnih sodnih posegov na prejemke, zaradi katerih je že dosežen mejni eksistenčni prag sredstev za preživljanje, ni skladna z ustavnim načelom socialne države in ustavno nedopustno posega v pravici do dostopa do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave na način, ki prizadeva socialno šibke posameznike. Gre za prekomerno utesnjujočo razlago, ki sili stranke, da plačajo sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov. S takšno razlago se pred stranke postavlja nepremostljivo stroškovno oviro.
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – dopolnitev predloga – nepopoln predlog – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – preverba podatkov po uradni dolžnosti – vpogled v letna poročila
Vpogled v javno objavljene podatke o letnih poročilih ne more nadomestiti izjave stranke, ki jo mora priložiti predlogu. Pritožbena stališča, kaj vse bi moralo storiti sodišče po uradni dolžnosti zato, da lahko brez sodelovanja stranke le-to oprosti plačila sodne takse, so materialnopravno zmotna. Navedbe v izjavi mora podati stranka sama, in le če podvomi v resničnost izjave, jih po uradni dolžnosti preveri sodišče.
zvišanje preživnine zaradi spremenjenih razmer – preživninske zmožnosti staršev – brezposelnost staršev – preživninske potrebe otroka – tečaj angleškega jezika – strošek vrtca – časovne meje pravnomočnosti
Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžan preživljati.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KOMUNALNA DEJAVNOST – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0075303
ZPP člen 458, 458/1. Odlok o javni službi zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov člen 3, 3/1, 3/1-1, 21, 21/1, 21/1-2. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov člen 24, 26, 26/2.
spor majhne vrednosti – plačilo komunalnih odpadkov – sedež pravne osebe – imetništvo komunalnih odpadkov – uporabnik javne službe – obveznosti uporabnikov
Ker ima tožena stranka sedež na območju MOL, je glede na zgoraj navedeno, nedvomno kot izvajalec poslovne dejavnosti izvirni povzročitelj odpadkov in s tem uporabnik javne službe zbiranja ter prevoza odpadkov. Nasprotne, tudi sicer pavšalne in nekonkretizirane navedbe tožene stranke, pa so neutemeljene. Kot izvirni povzročitelj oziroma uporabnik pa je tožena stranka v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 21. člena Odloka 2004 in 10. alinejo drugega odstavka 26. člena Odloka 2012 dolžna zagotoviti plačilo opravljenih storitev tožeče stranke v roku, določenem na računu. Glede na navedeno in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala poslovanja na sedežu na območju MOL, kot tudi ne opravo storitev s strani tožeče stranke, očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
predlog za nasprotno izvršbo – sklep o predlogu za nasprotno izvršbo – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071223
ZNP člen 35, 35/2. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 408, 408/2.
določitev stikov z otrokom – stiki med počitnicami – pogostost stikov – nadomestni stiki – stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – skupni stroški – nevezanost na zahtevek
Določitev stikov v času poletnih počitnic izključuje siceršnjo ureditev stikov - vikend in tedenskih stikov. Življenjsko logično je, da v primeru strnjenega bivanja pri enemu od staršev v času počitnic otrok v vmesnem vikendu nima stikov z drugim od staršev.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071198
URS člen 15, 15/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. ZPP člen 254, 254/3. ZPND člen 4, 4/2.
določitev stikov – pravica do stikov z otrokom – stiki pod nadzorom – uresničevanje in omejevanje pravic – ukinitev stikov – otrok kot žrtev nasilja – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem
Siljenje otrok v nenadzorovane stike z očetom bi otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.