ZOdv člen 1, 1/3, 23, 23/3, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1, 34b, 34b/1. Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena člen 3, 3/1, 11, 11/1.
ustanovitev podružnice tuje odvetniške družbe – vpis v imenik tujih odvetnikov
Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
ZIZ člen 173, 173/2, 189, 189/4, 197, 208, 208/1, 208/2.
izvršba na nepremičnine - prevzem dolga - sporazum s kupcem o ohranitvi hipoteke - sklep o poplačilu - prenehanje obveznosti dolžnika
Izpodbijani sklep je sklep o poplačilu.
Sklep o poplačilu v običajni situaciji, ko je kupec upnik ali kupec plača kupnino, pomeni hkrati izpolnitev obveznosti izvršilnega dolžnika in prenehanje terjatve izvršilnega upnika. V konkretni situaciji temu ni tako - sklep le ukinja obveznost izvršilnega dolžnika, ker pa je bila plačana varščina v višini 10.400,00 EUR, hkrati v tem delu pomeni tudi prenehanje upnikove terjatve.
Višje sodišče se strinja s sodiščem prvem stopnje, da je s strani dolžnika treba šteti, kot da bi bila kupnina plačana v višini prodajne cene. Sporazum iz drugega odstavka 173. člena ZIZ se sklene med upnikom in kupcem, zato se dolžnikov položaj zaradi tega ne more poslabšati. Sporazum je stvar njunega notranjega razmerja, ki pa mora navzven (do dolžnika) imeti enake učinke, kot če bi kupec kupnino plačal. V pravni teoriji se takemu sporazumu priznava smiselno enake učinke kot pri prevzemu dolga.
Upoštevajoč učinke sklepa o poplačilu je treba ugotoviti, v katerem delu oziroma za koliko je prenehala obveznost izvršilnega dolžnika do zastavnega upnika, in pa tudi, v katerem delu je kupec prevzel obveznost izvršilnega dolžnika in hkrati (v konkretnem primeru) upoštevati tudi delno izpolnitev prvemu upniku iz (preostanka) varščine.
Materialnopravno zmotna je odločitev o povrnitvi upnikovih stroškov odgovora na ugovor. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
ZFPPIPP člen 47, 104, 104/3, 104/4, 104/5, 104/5-1, 108, 108/2, 109, 109/1, 109/1-2, 118, 118-2, 375. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 8, 8/1, 8/2, 15.
nagrada upravitelja - pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja - razrešitev upravitelja
Upravitelj ni upravičen do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov pred njim razrešenega upravitelja, če je tudi sam razrešen. Do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov je upravičen le upravitelj, ki stečajni postopek zaključi.
ZOR člen 1083, 1087. OZ člen 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bančna garancija – garancija za vračilo avansa – odvisna bančna garancija – neodvisna bančna garancija – garancija „brez ugovora“ – pojem „avtomatično zniževanje garancije“ – zloraba pravic iz garancije – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasna obrazložitev – obrazložitev je sama s seboj v nasprotju
Določitev nedokumentarnih pogojev v neodvisni bančni garanciji pripelje do njene akcesornosti. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba tak sklep sodišča prve stopnje utemeljeno napada. Navedena določba se, po presoji pritožbenega sodišča, nanaša na določitev predmeta obveznosti, v zvezi s čimer je treba upoštevati, da je obveznost banke denarna obveznost, ki mora biti v garanciji določena ali določljiva. Kaj pomeni oziroma kako poteka avtomatično zniževanje ni z ničemer obrazloženo, tega iz besedila garancije same ni mogoče razbrati. Predmet obveznosti je bil torej določen (34. člen OZ) glede garancijskega zneska v (najvišji) višini 120.000,00 EUR, med tem ko glede „avtomatičnega zmanjšanja“ predmet obveznosti ni niti določen, niti določljiv, saj v garanciji niso bila navedena merila, po katerih bi bil določljiv.
pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča – darilna pogodba – zmota glede lege podarjenega zemljišča – gradnja na tujem svetu – založitev predujma za geodetsko odmero – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč – zavrnitev prošnje za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata
Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084710
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - protipravnost - nezakonit sklep o delitvi stečajne mase - kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku - odgovornost države za ravnanje sodnika - zastaranje
Tožnik bi moral, da bi lahko uspel s tožbenim zahtevkom, pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, ki je v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni uspel sanirati. Konkretizirano bi moral izkazati, da je protipravnost posamezne odločitve sodišča uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti. Tožnikove trditve bi morale sodišču omogočiti najprej identifikacijo in nato preizkus posameznih (zatrjevano napačnih) odločitev v luči zgoraj opisanega, torej preizkus, ali je stečajni senat (oziroma senat instančnega sodišče ob odločanju o konkretnih pravnih sredstvih tožnika) nepravilno uporabil zakonodajo, ni uporabil veljavnih predpisov ali je prišlo do očitnega odstopa od običajne metode dela ali senat ni uporabljal povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ali če je odstopil od običajne metode dela v nasprotju s profesionalno skrbnostjo.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075302
ZPP člen 163, 163/3, 214, 214/2. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 619, 642, 642/3.
podjemna pogodba – soglasje volj – sklenitev pogodbe – priznanje dejstev – sklepčnost – ponudba – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – priglasitev stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank, vložene v fazi izvršilnega postopka, upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku.
zvišanje preživnine zaradi spremenjenih razmer – preživninske zmožnosti staršev – brezposelnost staršev – preživninske potrebe otroka – tečaj angleškega jezika – strošek vrtca – časovne meje pravnomočnosti
Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžan preživljati.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071223
ZNP člen 35, 35/2. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 408, 408/2.
določitev stikov z otrokom – stiki med počitnicami – pogostost stikov – nadomestni stiki – stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – skupni stroški – nevezanost na zahtevek
Določitev stikov v času poletnih počitnic izključuje siceršnjo ureditev stikov - vikend in tedenskih stikov. Življenjsko logično je, da v primeru strnjenega bivanja pri enemu od staršev v času počitnic otrok v vmesnem vikendu nima stikov z drugim od staršev.
URS člen 2, 23, 23/1, 25, 34. ZBPP člen 13, 13/2. ZDavP-2 člen 160, 160/1. ZIZ člen 102, 120.
plačilo sodne takse - taksna oprostitev - vir prejemkov - prisilen sodni poseg - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - načelo socialne države
Razlaga, ki pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje zaradi plačila sodne takse napolnjuje tako, da se ne upošteva prisilnih sodnih posegov na prejemke, zaradi katerih je že dosežen mejni eksistenčni prag sredstev za preživljanje, ni skladna z ustavnim načelom socialne države in ustavno nedopustno posega v pravici do dostopa do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave na način, ki prizadeva socialno šibke posameznike. Gre za prekomerno utesnjujočo razlago, ki sili stranke, da plačajo sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov. S takšno razlago se pred stranke postavlja nepremostljivo stroškovno oviro.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
predlog za nasprotno izvršbo – sklep o predlogu za nasprotno izvršbo – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZPP člen 154, 155. ZFPPIPP 212, 212/1, 215, 215/3, 217.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava – pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi – učinek potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – terjatev po začetku prisilne poravnave – terjatev, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave – potrebnost tožbe
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.
Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.