odmera odškodnine – višina odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – poškodba kolena – dokazna ocena – protispisnost
Odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v času zdravljenja je mogoče priznati le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ZOR člen 1083, 1087. OZ člen 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bančna garancija – garancija za vračilo avansa – odvisna bančna garancija – neodvisna bančna garancija – garancija „brez ugovora“ – pojem „avtomatično zniževanje garancije“ – zloraba pravic iz garancije – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasna obrazložitev – obrazložitev je sama s seboj v nasprotju
Določitev nedokumentarnih pogojev v neodvisni bančni garanciji pripelje do njene akcesornosti. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba tak sklep sodišča prve stopnje utemeljeno napada. Navedena določba se, po presoji pritožbenega sodišča, nanaša na določitev predmeta obveznosti, v zvezi s čimer je treba upoštevati, da je obveznost banke denarna obveznost, ki mora biti v garanciji določena ali določljiva. Kaj pomeni oziroma kako poteka avtomatično zniževanje ni z ničemer obrazloženo, tega iz besedila garancije same ni mogoče razbrati. Predmet obveznosti je bil torej določen (34. člen OZ) glede garancijskega zneska v (najvišji) višini 120.000,00 EUR, med tem ko glede „avtomatičnega zmanjšanja“ predmet obveznosti ni niti določen, niti določljiv, saj v garanciji niso bila navedena merila, po katerih bi bil določljiv.
Sodišče se do pravilno predlagane objektivne spremembe tožbe, ki ji toženec ni nasprotoval, ni opredelilo. Odločitev, zakaj je kljub spremembi tožbe odločalo po prvotnem, ne po spremenjenem tožbenem zahtevku, v obrazložitvi ni pojasnjena.
Toženčeve navedbe v pripravljalni vlogi, ki opredelujejo pridobitelja terjatve kot novo tožečo stranko, kažejo na njegovo izrecno privolitev, da pridobitelj kot tožnik vstopi v pravdo namesto prejšnjega tožnika – odsvojitelja terjatve.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev vdove na pravdo – denarna sredstva na zapustnikovih bančnih računih – skupno premoženje – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice
Vdova ni pojasnila, iz česa oziroma iz katerih virov (kakšnega dela) so bila privarčevana ta sredstva. Tega ni pojasnila niti hči (ki priznava vdovin izločitveni zahtevek). Le če bi konkretno izkazala (za verjetno), da ta denarna sredstva izvirajo iz njenega, zapustnikovega ali njunega skupnega dela (kamor sodijo tudi prejemki enega ali drugega, ki so rezultat dela, npr. plača ali pokojnina), bi bilo mogoče šteti njeno pravico za verjetnejšo in na pravdo napotiti vnukinjo.
stroški stečajnega postopka – sklepčnost predloga – predračun – soglasje k plačilu – stroški vključeni v nagrado upravitelja
Čeprav so dejanja v zvezi s prodajo premoženja, na katera se nanaša plačilo storitev tudi v izpodbijanem sklepu, naloga upravitelja, je odgovor na vprašanje, ali je treba stroške za ta dejanja plačati iz stečajne mase ali pa jih mora upravitelj plačati iz lastnih sredstev, odvisen od tega, ali so izpolnjeni pogoji po 6. točki sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. V skladu s citirano določbo zakona v nadomestilo nagrade upravitelju niso vključene storitve za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam. Te storitve lahko upravitelj odda v delo drugi osebi, posledično pa ima plačilo zanje tudi značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zadoščalo, če bi dolžnik stroške za navedene storitve vključil že v predračun stroškov stečajnega postopka. Vendar v konkretnem primeru v sklepu o določitvi predračuna stroškov taka vrsta stroška ni vsebovana.
OZ člen 459. SZ-1 člen 5. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 4, 4/2, 4/3. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 28.
kupoprodajna pogodba - prodaja stanovanj - jamčevanje za stvarne napake - kdaj gre za stvarne napake - skupni deli večstanovanjskih stavb - parkirišča - dodatna parkirna mesta na prostem - neobstoj skupnega dela z zunanjimi parkirnimi mesti
Ker predpis, ki bi določal, da so parkirišča skupni del večstanovanjskih stavb, ne obstaja, zgrajeno pa je tolikšno število parkirnih mest, kot to določa za obravnavano zadevo relevanten Pravilnik iz leta 2000, in je očitno (bil) tožnikom omogočen njihov nakup, nezagotovitev brezplačnih zunanjih parkirnih mest ne predstavlja stvarne napake.
ZASP člen 145, 156, 156/4, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/6, 62, 62/2. OZ člen 15, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – proizvajalec fonogramov – predvajanje fonogramov – glasbeni nastopi v živo – intervalna javna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo – višina nadomestila – tarifa Zavoda IPF – druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – razlaga tarife – začasna tarifa – določitev začasne tarife – povrnitev stroškov opomina – stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – odločitev o stroških postopka – uspeh celotnega postopka
Začasna tarifa Zavoda za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, se ne uporablja za množične prireditve.
pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča – darilna pogodba – zmota glede lege podarjenega zemljišča – gradnja na tujem svetu – založitev predujma za geodetsko odmero – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč – zavrnitev prošnje za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata
Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja – okoliščine – razlogi za insolventnost – najem kredita v švicarskih frankih – sprememba valutnega razmerja
Splošno znano dejstvo je, da so se številni kreditojemalci, ki so kredit najeli v švicarskih frankih, zaradi spremembe valutnega razmerja znašli v položaju, ko kredita niso mogli več vračati, čeprav so dotlej vestno izpolnjevali pogodbene obveznosti in bili sposobni kredit redno plačevati glede na svoje redne prihodke. Šele po drastični spremembi valutnega razmerja se je izkazalo, da so ob sklenitvi takih kreditnih pogodb prevzeli preveliko tveganje za možnost odplačila kredita.
končni seznam preizkušenih terjatev - nevložitev pritožbe - pravnomočnost sklepa - ugovor zaradi ureditve pravice do enakega obravnavanja upnikov - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.
skupno premoženje – določitev deležev – domneva o enakih deležih – izvršba na delež skupnega premoženja – podjetniško premoženje – vročanje sodnih pisanj – pravilnost vročitve – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela
Neobičajno je, da kljub prekinitvi zveze, ki jo zatrjujeta toženca, bivša partnerja ohranita takšno povezanost. Sodišče prve stopnje je podrobno analiziralo pojasnila tožencev in prič, iz katerih izhaja, da ta povezanost (opravljanje dejavnosti na naslovu stalnega bivališča drugega toženca, navedba drugega toženca kot uporabnika vozila v lastništvu prve toženke) ni odraz (še vedno) obstoječe ekonomske skupnosti kot enega od znakov izvenzakonske skupnosti, in jih pravilno označilo kot neprepričljiva.
Če bi sodišče prve stopnje samo raziskovalo pravilnost vročitve sodnega pisanja, ki se je prvi toženki vročalo na naslov X, pošiljka pa se je vrnila z oznako preseljen na vročilnici, bi prekršilo razpravno načelo.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075294
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6. OZ člen 134, 134/1, 183. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izčlenitev – odškodnina zaradi okrnitve ugleda pravne osebe – zahtevek za prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic – aktivna legitimacija – višina odškodnine – pravdni stroški – dva toženca imata istega pooblaščenca – en stroškovnik
Z izčlenitvijo družbe preide na novo družbo le tisti del premoženja prenosne družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova družba, kot univerzalni pravni naslednik, tudi vstopi le v pravna razmerja, ki so povezana s tem premoženjem.
Odškodnina, zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena družbe, ne spada med pravice družbe iz te dejavnosti. Gre za pravico, nastalo zaradi protipravnega ravnanja drugo tožene stranke, ki s samim opravljanjem dejavnosti ni povezana.
Že sam očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v osebnostne pravice osebe, na katero se nanaša (v obravnavanem primeru pa pomeni tudi okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, saj je ta oseba njen zakoniti zastopnik – kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje). Zato že samo dejstvo, da je drugi toženec takšne očitke podal (čeprav bi se moral zavedati, da ti niso resnični), zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine. Če pa tožnica ob tem navede in dokaže še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je izjava povzročila, to lahko vpliva na višino odškodnine.
Dosojeni znesek mora biti zadosten v smislu preprečevanja nadaljnjih ravnanj tožene stranke (in je torej z njim zadoščeno preventivnemu namenu), obenem pa dovolj visok, da tožeči stranki nudi zadoščenje.
S svojo izjavo je drugi toženec tožeči stranki povzročil škodo, na kar dejstvo, da je njen delničar in naj bi zato povzročil škodo (tudi) lastnemu premoženju, nima nikakršnega vpliva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075321
URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.
prepoved vstopa v stanovanje ter zadrževanja in približevanja nepremičnini – nesuspenzivnost ugovora zoper izrečeni ukrep – predlog za odlog zavarovanja – neuporabljivost instituta odloga izvršbe v postopku po ZPND – vročitev predloga za odlog izvršbe
Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj pojasnjeno specialno ureditev bi odlog izvršbe/zavarovanja izničil učinek sprejete odločitve po ZPND. Odlog izvršbe je tipičen izvršilni institut, ki v postopkih po ZPND ni uporabljiv.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/1, 189/3. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe – identifikacija zahtevka – zavrženje tožbe – litispendenca – visečnost pravde
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka. Da identifikacije zahtevka ne zagotavlja niti sklicevanje na (v obeh postopkih) isti račun, pa izhaja tudi iz postopanja sodišča v obeh zadevah, saj je v obeh zadevah tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe v smeri podaje dejanske podlage tožbe.
Iz spisa IX Pg 413/2015 je razvidno, da dopolnjena tožba, ki bi bila sploh sposobna obravnavanja, tožencu ni bila vročena, zato pravda v zadevi IX Pg 413/2015 med pravdnima strankama sploh še ni začela teči in posledično v tej zadevi še ni mogoče govoriti o visečnosti pravde. Tožba je bila v tem postopku namreč kot nepopolna zavržena s sklepom z dne 25. 3. 2015. Čim pa je tako, ni bilo podlage za zavrženje tožbe v zadevi III Pg 2243/2015 zaradi litispendence, ker naj bi pravda med istima strankama o istem tožbenem zahtevku začela teči že v zadevi IX Pg 413/2015.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili ustno gradbeno pogodbo, je zmotna njegova nadaljnja ugotovitev, da je tudi sicer tožena stranka pristopila k dolgu A. A. iz pisne gradbene pogodbe. Tožena stranka je bila namreč stranka ustno sklenjene gradbene pogodbe s tožečo stranko, ki je samostojna pravna podlaga njene obveznosti plačati izvedena dela. Zato pravni temelj iste obveznosti materialno pravno ne more biti tudi pristop k dolgu A. A.
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala zanjo neugodno trditev, ki pa je bila koristna za tožečo stranko. Gre za vnaprejšnje (anticipirano) priznanje, ki učinkuje, ko oziroma če se nasprotna stranka nanj sklicuje, kar je tožeča stranka v konkretnem primeru storila.
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku ne bi smelo upoštevati priznanja iz izvršilnega postopka, ker gre za dva ločena oziroma različna postopka.
Pravilno je zaključilo, da v konkretnem primeru preklica ni mogoče upoštevati, ker tožena stranka kot pravni strokovnjak ni bila dovolj skrbna pri priznanju.
Odločilno je torej, da je tožena stranka izvedbo del priznala, ko je že obstajala kot pravna oseba oziroma bila vpisana v sodni register, torej je priznala resnično dejstvo, zato se s sklicevanjem na svoj neobstoj v času izdaje spornih računov, ne more uspešno izogniti plačilu zanjo izvedenih del.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 108/5, 180, 180/1, 180/3, 431, 431/3. ZIZ člen 62, 62/2.
dejanska podlaga – popolnost tožbe – dopolnitev tožbe – dokazi – zavrženje tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V celoti manjkajo trditve tožeče stranke o dejstvih, zaradi katerih zahteva od tožene stranke denarni znesek. Prav tako manjkajo dokazi. V spisu se sicer nahajajo računi tožeče stranke in odpremnice. Te listine niso niti dokazi o sklenjeni pogodbi, niti o izročitvi blaga toženi stranki.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 48/2, 110, 110/3. KZ-1 člen 53, 55, 55/1.
izrek enotne kazni – vštetje že prestane kazni – pogojni odpust s prestajanja kazni zapora – storitev novega kaznivega dejanja – preklic pogojnega odpusta – asperacijsko pravilo – zavrnitev pritožbe
Po izrecni določbi tretjega odstavka 110. člena KZ sodišče ob preklicu pogojnega odpusta vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal, in nato izreče enotno kazen po določbah 47. in drugega odstavka 48. člena KZ.
V primeru preklica pogojne obsodbe ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 48. člena KZ, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5. ZPP člen 337, 337/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - dolžina preizkusne dobe - pritožbene novote
Trditve, da je dolžnik dolžan preživljati mladoletnega sina, dolžnik v svojem predlogu ni podal, zato predstavljajo te navedbe v pritožbi nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Poleg tega pa so tudi pritožbene navedbe v tej smeri povsem nekonkretizirane in tudi nepodprte z dokazi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071247
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZPP člen 82, 83, 228.
pogodba o kreditu – odstop od pogodbe o kreditu – solidarno poroštvo – neznano prebivališče oziroma prebivališče v tujini – postavitev začasnega zastopnika – pravica do izjavljanja – pravica do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja – zavrnitev dokaza – objektivna nemožnost zaslišanja stranke
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je bil izdan in je ostal v veljavi, v skladu z določbami 82. člena ZPP, zato tožencu ni bila kršena pravica do izjavljanja pred sodiščem in je sodišče prve stopnje upravičeno dalo prednost pravici tožnice do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in tožencu postavilo začasnega zastopnika.