Če bo sodišče ugotovilo, da je bil nagib pravnega prednika tožnikov za sklenitev pogodbe za brezplačno uporabo stanovanja do toženkine smrti skupno življenje s toženko, in je bil ta nagib navzven razviden tudi toženki, in je nato z razpadom njune zveze odpadel, bo tožnikov zahtevek na izročitev stanovanja v neposredno posest tožnikoma utemeljen.
V zvezi z obrazložitvijo odločitve o višini priznanih pravdnih stroških je treba upoštevati dejstvo, da gre za odločanje o stranski terjatvi ter da je sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, katere stroške je tožeči stranki priznalo in katere zavrnilo. Obrazložitev same odmere stroškov po posamičnih postavkah, torej po njihovi višini, pa v sodbi ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledano opravilo, in sicer tako, da je mogoč njen preizkus, že v samem stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084404
OZ člen 346, 349, 349/1, 365, 369, 369/4, 403, 1012, 1019, 1019/3, 1019/4, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 154, 154/1.
gospodarska pogodba – kreditna pogodba – poroštvo – solidarni porok – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – pretrganje zastaranja – stečajni postopek nad glavnim dolžnikom – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – končanje stečajnega postopka – odgovor na pritožbo – stroški postopka – argumentiran odgovor na pritožbo – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V obravnavanem primeru glavna obveznost izvira iz gospodarske (kreditne) pogodbe. Poroštvena obveznost deli usodo gospodarske pogodbe ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt. Zakon za poroštva h gospodarskim pogodbam določa domnevo solidarnosti (četrti odstavek 1019. člena OZ). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je tudi v obravnavanem primeru toženec zavezal kot porok in plačnik – k solidarnemu poroštvu (tretji odstavek 1019. člena OZ). Pri presoji zastaralnih rokov za glavnega dolžnika in poroka je treba zato upoštevati triletni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ).
Po tretjem odstavku 1034. člena OZ pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Tudi to je bila v obravnavanem primeru nesporno. Ugotovljeno je s pravočasno priglasitvijo terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (365. člen OZ).
Ugovor zastaranja je pravilno zavrnjen. Predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom triletnega roka po končanju stečajnega postopka.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/1, 189/3. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe – identifikacija zahtevka – zavrženje tožbe – litispendenca – visečnost pravde
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka. Da identifikacije zahtevka ne zagotavlja niti sklicevanje na (v obeh postopkih) isti račun, pa izhaja tudi iz postopanja sodišča v obeh zadevah, saj je v obeh zadevah tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe v smeri podaje dejanske podlage tožbe.
Iz spisa IX Pg 413/2015 je razvidno, da dopolnjena tožba, ki bi bila sploh sposobna obravnavanja, tožencu ni bila vročena, zato pravda v zadevi IX Pg 413/2015 med pravdnima strankama sploh še ni začela teči in posledično v tej zadevi še ni mogoče govoriti o visečnosti pravde. Tožba je bila v tem postopku namreč kot nepopolna zavržena s sklepom z dne 25. 3. 2015. Čim pa je tako, ni bilo podlage za zavrženje tožbe v zadevi III Pg 2243/2015 zaradi litispendence, ker naj bi pravda med istima strankama o istem tožbenem zahtevku začela teči že v zadevi IX Pg 413/2015.
Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova vlaganj je po odločitvi zakonodajalca v pristojnosti upravnega organa, saj je zakonodajalec postavil odločanje o pravicah, ki izvirajo iz vlaganj v podržavljeno premoženje, ki so bila opravljena do uveljavitve ZDen, v upravno pristojnost. Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova teh vlaganj in s tem tudi o pravici oziroma o imetništvu pravice do povrnitve teh vlaganj torej ni v pristojnosti sodišča.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081411
URS člen 27. ZFPPIPP člen 399, 339-1, 402, 408, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 34, 211, 211/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti – dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – goljufija – poskus goljufije – domneva nedolžnosti – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Odpust obveznosti je pravni institut, na podlagi katerega postane dolžnik prost določenih obveznosti do upnikov brez njihovega soglasja, vendar le, če uspešno prestane preizkusno dobo, ki mu jo določi sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem dobi dolžnik dodatne obveznosti, stečajni upravitelj pa dodatne naloge in pristojnosti, predvsem mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika.
Pravnomočna sodba še ni razveljavljena, obsodba na dan izdaje sklepa pa tudi ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zato predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ZASP člen 145, 156, 156/4, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/6, 62, 62/2. OZ člen 15, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – proizvajalec fonogramov – predvajanje fonogramov – glasbeni nastopi v živo – intervalna javna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo – višina nadomestila – tarifa Zavoda IPF – druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – razlaga tarife – začasna tarifa – določitev začasne tarife – povrnitev stroškov opomina – stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – odločitev o stroških postopka – uspeh celotnega postopka
Začasna tarifa Zavoda za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, se ne uporablja za množične prireditve.
Ker je bilo o zavrnitvi zahteve za vpis spremembe ustanoviteljev že odločeno s sklepom višjega sodišča, pritožniki s to pritožbo ne morejo doseči ponovnega preizkušanja pravilnosti in zakonitosti sklepa registrskega sodišča Srg 2015/27684 z dne 9.7.2015.
Izbris opravljenega vpisa registrskega sodišča na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZSReg, ni odločanje o zahtevku za vpis, zato gre lahko v konkretnem primeru smiselno le za „vprašanje postopka“, o katerem se odloči z odredbo (tretji odstavek 12. člena ZSReg). Zoper odredbo pa ni dovoljena posebna pritožba (drugi odstavek 14. člena ZSReg).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075321
URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.
prepoved vstopa v stanovanje ter zadrževanja in približevanja nepremičnini – nesuspenzivnost ugovora zoper izrečeni ukrep – predlog za odlog zavarovanja – neuporabljivost instituta odloga izvršbe v postopku po ZPND – vročitev predloga za odlog izvršbe
Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj pojasnjeno specialno ureditev bi odlog izvršbe/zavarovanja izničil učinek sprejete odločitve po ZPND. Odlog izvršbe je tipičen izvršilni institut, ki v postopkih po ZPND ni uporabljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0085839
ZZVZZ člen 1, 1/2, 45, 45/1, 63, 63/1, 63/2, 69, 69/1. OZ člen 12.
obvezno zdravstveno zavarovanje - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - sklep Vlade RS - koncesijska pogodba - predmet koncesijske pogodbe - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - kršitev pogodbe - zagotovitev finančnih sredstev - plačilo storitev - odškodninska odgovornost - odgovornost države - protipravnost - trditveno in dokazno breme
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt.
Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe.
Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.
končni seznam preizkušenih terjatev - nevložitev pritožbe - pravnomočnost sklepa - ugovor zaradi ureditve pravice do enakega obravnavanja upnikov - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.
ZFPPIPP člen 47, 104, 104/3, 104/4, 104/5, 104/5-1, 108, 108/2, 109, 109/1, 109/1-2, 118, 118-2, 375. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 8, 8/1, 8/2, 15.
nagrada upravitelja - pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja - razrešitev upravitelja
Upravitelj ni upravičen do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov pred njim razrešenega upravitelja, če je tudi sam razrešen. Do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov je upravičen le upravitelj, ki stečajni postopek zaključi.
stečajni postopek – povprečna taksa – limitirana največja taksa – razdelitev stečajne mase
Po prvem odstavku 24. člena ZST-1 se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase. Ker se za povprečno takso upošteva vsota zneskov, ne pa posamezni znesek po posamezni razdelitvi stečajne mase, je torej v tarifni št. 5114 ZST-1 maksimalna višina povprečne sodne takse 2.000,00 EUR določena za vse razdelitve stečajne mase skupaj in ne za posamezno razdelitev.
ZPP člen 8, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-6.
upniški odbor – člani upniškega odbora – ločitveni upnik – trditveno in dokazno breme – nedovoljena pritožbena novota
Obstoj dejanskih okoliščin iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP bi morala pravočasno zatrjevati pritožnica in zanje predložiti tudi dokaze, ki bi zadoščali za ugotovitev teh okoliščin z dokaznim standardom prepričanja.
stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
Ploščice same po sebi niso nevarne, če pa postanejo nevarne, kadar so mokre, je treba ugotoviti, ali je bil kdo malomaren (kriv), da je do te mokrote prišlo oz. da ni poskrbel, da se jo pobriše.
Glede na neprerekano dejstvo, da toženec že od avgusta 2015 dalje stikov z otrokom ne izvaja, pritožba pravilno opozarja, da je pri širjenju stikov potrebna postopnost in da bo razširitev stika na vsak drugi vikend od petka do nedelje utemeljena šele takrat, ko bo toženec z otrokom vzpostavil ustrezen odnos in na stike redno prihajal. Takrat pa bo imel toženec glede na spremenjene razmere in koristi otroka možnost predlagati, da sodišče izda novo odločbo o stikih.