Tožnik je določenega dne, da bi dosegel protipravno premoženjsko korist, naklepno vršil pritisk in zahteval podkupnino od prokurista pravne osebe in je naslednjega dne, v posledici takega ravnanja, od prokurista prejel 400,00 EUR. S svojim ravnanjem je tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer dolžnost opravljanja dela v organiziranem delovnem procesu in pod navodili delodajalca in prepoved škodljivega ravnanja. Pri tem pa je izpolnil tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 in znake kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Podan pa je tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/3. ZPP člen 212.
pravna oseba - uveljavljanje ugodnosti pri plačilu sodne takse - formalne zahteve - predlog za (delno) oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodnih taks - podredni zahtevek - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - predlagatelj - ogrozitev dejavnosti
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu stranka zadosti formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, zakaj nima sredstev za plačilo celotne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin (v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) pa je odločilen za uspešno uveljavljanje katerekoli od naštetih ugodnosti pri plačilu sodne takse.
Predlog za oprostitev plačila sodne takse po večinskem stališču sodne prakse zajema tudi podredni zahtevek za njen odlog ali obročno plačilo. To pomeni, da sodišče ob odločanju o tem predlogu, v kolikor so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, lahko ugodi tudi takšni zahtevi. V kolikor pogoji za to niso izpolnjeni in sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, pa s tem obenem zavrne tudi njen odlog in obročno plačilo.
Ker je po 11. členu ZST-1 tako za oprostitev plačila kot tudi za odlog in obročno plačilo sodne takse treba izkazati ogrozitev dejavnosti predlagatelja (ob njenem takojšnjem in celotnem plačilu), tožena stranka pa tega ni niti zatrjevala, se sodišču prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo treba izrecno opredeljevati do možnosti obročnega plačila. Če dejavnost ni ogrožena namreč predlagatelj ne more biti upravičen do nobene od prej naštetih ugodnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083857
OZ člen 461, 461/1, 468. ZPP člen 108, 108/5, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – stvarne napake – neizkazano obvestilo o napakah – nesubstancirani dokazni predlogi – popolnost tožbe – narok – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – nedovoljeni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da je pri tožeči stranki preko spleta naročila več olimpijskih navijaških dresov slovenske reprezentance, da ji je tožeča stranka dne 30.10.2014 naročeno blago dobavila in ji za to izstavila vtoževani račun. Tožena stranka je torej po prejemu dopolnitve tožbe dobro vedela, kaj natanko je dolgovano, s tem pa že sama negirala lastne trditve o nepopolnosti tožbe.
pravnomočna začasna odredba – kršitev začasne odredbe – izrek denarne kazni – dejanje, ki ga more opraviti le nasprotni udeleženec – dopustitev izvedbe vzdrževalnih del
Zgolj dopustitev dostopa do jaška ne pomeni ravnanja v skladu z začasno odredbo, ampak je predlagatelju potrebno dopustiti prav njegovo čiščenje, česar pa nasprotni udeleženec nesporno ni omogočil. Ker ga sodišče k upoštevanju začasne odredbe ne more prisiliti drugače kot z izrekanjem denarne kazni, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
OZ člen 70, 271, 271/2, 271/3, 271/4, 271/5, 274, 275, 349, 366, 366/1, 421. SPZ člen 118, 118/4.
terjatve upravnika – obratovalni stroški – zakonita subrugacija – pravni interes – zastaralni rok za terjatve dobaviteljev – terjatev iz gospodarske pogodbe – ugovor zastaranja
V primerih, ko upravnik dobaviteljem izpolni obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov, gre za zakonito subrogacijo, na podlagi katere je dobaviteljeva terjatev prešla na upravnika.
Ker upravnik nastopa zgolj kot zastopnik etažnih lastnikov, tretji nima zahtevka za plačilo teh stroškov zoper upravnika, temveč lahko zahtevek naperi zgolj zoper etažne lastnike, ki so nosilci pravic in obveznosti iz tega razmerja. Vendar je upnik (dobavitelj) dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, in sicer celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami že na podlagi zakona, kadar takšnega pravnega interesa nima, pa ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
Ne samo, da s plačilom obratovalnih stroškov na upravnika preide dobaviteljeva terjatev, temveč preide tudi že s pretečenim časom, potrebnim za zastaranje. Pravno pomembno je zato tudi, kdaj je začel teči zastaralni rok za terjatve dobaviteljev.
Ugovor zastaranja je materialnopravne narave. Presoja utemeljenosti tega ugovora je povezana z dejanskimi trditvami, pri čemer je tožena stranka dolžna navesti dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, ter ponuditi dokaze, saj gre za njeno trditveno in dokazno breme.
Med strankama je očitno sporno materialnopravno vprašanje, kateri dodatki k osnovni plači gredo upnici za obdobje, ko ji je bila nepravilno odpovedana Pogodba o zaposlitvi. Take materialnopravne presoje pa ne more opraviti izvršilno sodišče, ker je njegova višina lahko ne le materialnopravno, temveč tudi po višini, sporna, izvršilno sodišče predlogu za izvršbo ni moglo ugoditi, saj ugotavljanje spornih dejstev v izvršilni postopek ne sodi.