Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 11, 11/2. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 7, 7/3. ZPP člen 18, 18/3, 274.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – Uredba Bruselj I – Uredba Rim I – Uredba Rim II – zavarovalnica – dopustnost neposrednih tožb zoper zavarovalnico – tuje pravo – ugotavljanje vsebine tujega prava – grško pravo – načelo iura novit curia – obrazloženost stroškovne odločitve – zavrženje tožbe
Tožnica in drugo toženka nista sklenili nobene pogodbe, kar bi na prvi pogled utemeljevalo uporabo Uredbe Rim II. Vendar je po drugi strani potrebno opozoriti, da obveznost drugo toženke, da plača odškodnino za škodo, ki je nastala tožnici, izvira iz pogodbenega obligacijskega razmerja med prvo in drugo toženko oziroma povedano drugače: če prvo toženka ne bi imela zavarovane svoje odgovornosti pri drugo toženki, le-ta iz naslova zatrjevanega škodnega dogodka ne bi imela nobenih obveznosti (saj tudi ni bila ona tista, ki je tožnici povzročila škodo). Obveznost drugo toženke, da krije civilno odgovornost prvo toženke nasproti tožnici, torej izvira iz zavarovalne pogodbe sklenjene s prvo toženko, zaradi česar je treba pravo, ki se uporabi za tako obveznost, določiti v skladu z določbami Uredbe Rim I.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje z relevantnim grškim pravom seznanilo preko overjenih prevodov sodne prakse, ki jo je v spis predložila tožena stranka, in z upoštevanjem relevantnih zakonskih besedil, ki jih je našlo na internetu. Takšen način ugotavljanja tujega prava je po oceni višjega sodišča dopusten in zadosten.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogojna obsodba – pogoji za izbris pogojne obsodbe – roki za izbris pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti ne le, ali je obsojenec storil novo kaznivo dejanje v času preizkusne dobe, pač pa bi moralo takšno preveritev opraviti še za obdobje enega leta od takrat, ko je potekla preizkusna doba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084723
ZPP člen 318, 318/1. ZVPot člen 37a, 37b, 38.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – dejansko stanje – afirmativna litiskontestacija – priznanje dejstev – pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – jamčevanje za napake – stvarne napake – notifikacija
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, ker ta sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Sodišče lahko kljub izdani vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se kasneje (ob izdela končne sodbe) izkaže, da škoda ni nastala.
Tožnik mora sprejeti, da je v to pravdno vstopil neiskreno, s tem, da je zamolčal, da je bil na istem mestu (isti prst iste roke) poškodovan že dan prej, zato je sodišče prve stopnje pri oceni njegove (ne)verodostojnosti lahko upoštevalo tudi to okoliščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084163
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – silobran – prispevek k nastanku škodne posledice – zlom nosne kosti – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – izguba zaslužka
Toženec je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kar implicitno pomeni, da je s kazensko sodbo ugotovljena tudi protipravnost njegovega dejanja in je pravdno sodišče vezano na tako ugotovitev. To pomeni, da toženec s sklicevanjem na silobran v pravdnem postopku ne more uspeti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 11, 12, 12/3, 36, 36/3, 37. ZST-1 tarifna številka 5122. ZFPPIPP člen 129.
pritožba zoper sklep o prodaji - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepredložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poziv k predložitvi izjave - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne trditve - neutemeljena vloga - uspešna pritožba - pravica do vračila plačane sodne takse - odločanje sodišča po uradni dolžnosti
Le v primeru, da upnik ne bi predložil izjave o svojem premoženjskem stanju, bi moralo sodišče prve stopnje vlogo upoštevati kot nepopolno in vlagatelja pozvati k predložitvi te izjave.
Če vlagatelj ne navede vseh relevantnih trditev, ga sodišče ni dolžno pozivati k dopolnitvi navedb, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč gre za neutemeljeno vlogo. Sodišče mora skrbno presoditi vse trditve in druge podatke, ki so mu na voljo, dolžnost vlagatelja predloga za (delno) oprostitev plačila sodnih taks pa je, da navede vse, kar po njegovem mnenju utemeljuje njegov predlog ter predloži ustrezne dokaze.
Dolžnost plačila sodne takse za pritožbo je predpisana, ni pa odvisna od tega, ali je upnik že prejel kako plačilo na račun svoje terjatve do stečajnega dolžnika.
Če bo upnik s pritožbo zoper sklep o prodaji uspel, pri čemer pa glede na 129. člen ZFPPIPP ne obstaja dolžnost kogarkoli za povrnitev plačane takse, bo tako ali tako imel pravico do vračila plačane sodne takse, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti (seveda le v primeru uspeha s pritožbo).
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - razlogi sklepa
Pritožba pravilno izpostavlja, da duševna bolezen/motnja sama po sebi ni razlog za izrek ukrepov po ZDZdr, toda ob tem nekritično spregleda, da je izvedenec pojasnil, da je v takem bolezenskem stanju (remisiji) glede na agresivno vedenje pred sprejemom obstajala nevarnost, da bi s tem nadaljevala, če se ne bi zdravila, kar pa sama odklanja.
OZ člen 6, 6/2. ZOdv člen 11, 11/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 116.
rok za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - krivda stranke - krivda pooblaščenca
Ker je v danem primeru do zamude plačila sodne takse prišlo izključno zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, ki so nastale tako po krivdi stranke kot odvetnika, ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - nagrada za zbiranje dodatne dokumentacije - potni stroški izvedenca - nagrada za ogled
Glede na vsebino sklepa o postavitvi izvedenca, ne more biti dvoma, da je sodišče izvedencu naložilo eno nalogo, to je cenitev in predlog delitve nepremičnin, katerih solastniki so udeleženci postopka in da gre zato lahko le za eno izvedensko mnenje in za eno cenitev, ki je obsegala (le) dve nepremičnini. Tega ne more spremeniti niti zapis sklepa (naloga je zapisana v dveh alinejah - ena pod drugo, gre torej le za večjo preglednost naloge - nepremičnini različnih k.o. sta vpisani vsaka pod svojo alinejo), kot to zmotno razloguje pritožba, niti dejstvo, da se nepremičnini nahajata na različnih lokacijah (na Primorskem in Gorenjskem), niti da je za objekt na eni nepremičnini izdelan predlog fizične delitve in da so novo nastale enote tržno ovrednotene. Te okoliščine se upoštevajo pri odmeri potnih stroškov oz. zahtevnosti mnenja.
ZFPPIPP člen 127, 127/1, 395, 395/2. ZPP člen 110, 110/1, 343, 343/2, 366.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - dopolnitev pritožbe po poteku roka za pritožbo
Trimesečni rok za izselitev iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je zakonski rok in zato nepodaljšljiv. To pomeni, da ga sodišče ne more določiti drugače, prav tako pa tudi ne podaljšati, ne glede na okoliščine, ki jih pritožnica navaja.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – omejena procesna sposobnost stranke – prekinitev postopka – poziv stečajnemu upravitelju – predlog za obnovo postopka – namen postopka osebnega stečaja – stečajna masa – zloraba procesnih pravic
Zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem sprenevedanju, da ni vedel, da ga je njegov (prvotni) pooblaščenec odvetnik zastopal brez pooblastila stečajnega upravitelja oziroma, da je v pravdnem postopku (kljub procesni nesposobnosti) nastopal sam, ne bi mogel predstavljati ovire za obnovo postopka na predlog stečajnega upravitelja, saj je bil ta vložen v interesu povečanja stečajne mase oziroma v interesu upnikov.
spor majhne vrednosti – škoda, ki jo povzroči več oseb – solidarna odgovornost – pritožbeni razlogi
Držijo pritožbene trditve (na splošno) glede predpostavk solidarne odgovornosti udeležencev za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj po 186. členu OZ (da pravilo, ki ureja odgovornost več oseb za škodo, oškodovancem dokazno breme olajša, saj zadošča zgolj dokaz položaja, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti in da ni potrebno dokazovati vzročne zveze med ravnanjem udeležencev in nastalo škodo), a to ne velja prav v primerih iz drugega odstavka, kot je to tudi v obravnavani zadevi, ko je potrebno aktivno ravnanje (napeljevanje, pomoč). „Položaja“ pri tem ni, je delovanje (ali pa morebiti opustitev dolžnega ravnanja).
Odločitev sodišča, s katero je pritožbo štelo za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse, je najmanj preuranjena, saj o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (vloženem s tožbo) še vedno ni odločeno. Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev tožeče stranke.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – oporočno razpolaganje – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – nujni dedič – nujni delež
Ker zmanjšanja oporočnih razpolaganj ni brez zahteve nujnih dedičev (in samo pod pogojem prikrajšanja nujnega deleža), je več kot jasno, da v sporu na pravdo ni mogoče napotiti oporočnega dediča (da ta zahteva, da se oporočna razpolaganja ne zmanjšajo oziroma da se darila ne vrnejo), ampak le tistega, ki prikrajšanje uveljavlja.
IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069164
ZNISESČP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 15, 15/3, 20, 20/1, 21. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-6. URS člen 22. ZSNVPN člen 23. ZUstS člen 21, 21/1, 23.
neizplačane stare devizne vloge – verifikacijski postopek – prekinitev izvršilnega postopka
Sodni postopki za izplačilo neizplačanih starih deviznih vlog, ki so bili začeti do uveljavitve ZNISESČP in o njih še ni bilo odločeno, se prekinejo z dnem uveljavitve tega zakona (torej z 4. 7. 2015), postopki, začeti po uveljavitvi tega zakona, pa se prekinejo z dnem, ko je tožba vročena nasprotni stranki. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se taka ureditev ne nanaša na izvršilne postopke, saj zajema vse sodne postopke in torej izvršilnih postopkov, ki se vodijo na podlagi že pridobljenih izvršilnih naslovov, ne izključuje.
S tem, ko je zakon določil splošno prekinitev vseh postopkov, ki so že v teku, in napotitev upravičencev v verifikacijski mehanizem, je le sledil zavezujočim napotkom ESČP in v pravico do pravnega varstva ni posegel. V primeru vstopa v verifikacijski postopek je namreč sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, če pa varčevalec v verifikacijski mehanizem ne vstopi, lahko v roku 60 dni od poteka roka iz prvega odstavka 11. člena tega zakona predlaga nadaljevanje prekinjenega sodnega postopka, o čemer je bila upnica tudi izrecno poučena v izpodbijanem sklepu.
Do nadaljevanja izvršbe bo v primeru, da se upnica ne posluži verifikacijskega postopka, prišlo najkasneje v marcu 2018, kar po mnenju višjega sodišča ob upoštevanju dejstva, da izvršba neuspešno teče že več kot pet let, in dejstva, da je upnici na voljo verifikacijski postopek, v katerem lahko hitreje, predvsem pa učinkovito pride do poplačila svoje terjatve, ne pomeni nerazumno oziroma nesorazmerno dolgega odloga.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnjen predlog - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - javno dostopni podatki - pritožbene novote - pravica do sodnega varstva
Z zavrnitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks stranki ni odvzeta pravica do sodnega varstva. Ustava RS namreč ne določa, da je le-to brezplačno. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline.
ZKP člen 199, 199/2, 200, 202, 202/1, 272, 272/1, 361, 361/1. Ustava RS člen 23.
nadomestitev pripora z milejšim ukrepom – predlog (soglasje) tožilstva – hišni pripor – varščina – predlog tožilca kot procesna predpostavka – vezanost sodišča na predlog tožilstva
Če je za odreditev in podaljšanje pripora po zgoraj povzetih določbah ZKP potreben predlog državnega tožilca, se postavlja vprašanje, ali je sodišče prve stopnje vezano na predlog oz. izjavo (soglasje) državnega tožilca, da se obtožencu pripor odpravi (oziroma nadomesti z varščino ali drugimi nadomestnimi ukrepi). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče vezano na predlog (soglasje) državnega tožilca, saj če se pripor odredi ali podaljša le na predlog državnega tožilca, je logično, da se tudi odpravi oziroma nadomesti z drugimi ukrepi, če tako predlaga državni tožilec ali če da soglasje k takemu predlogu. Pripor se v kateremkoli času odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen (tretji odstavek 200. člena ZKP). Med take razloge je po oceni pritožbenega sodišča potrebno šteti tudi primere, ko državni tožilec predlaga odpravo pripora oz. da soglasje k predlogu za odpravo pripora (oz. nadomestitev pripora z milejšimi ukrepi). Nevezanost sodišča na tak tožilčev predlog (soglasje) bi pomenilo, da nasproti obtožencu ne stoji več državni tožilec ampak sodišče, ki s tem od državnega tožilca prevzame funkcijo pregona (in predlagatelja pripora), kar pa ni skladno z ustavnim jamstvom, da o priporu odloča sodišče, ki je neodvisno in nepristransko (23. člen Ustave RS).
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke - preživninski upravičenec
11. člen Zakona o sodnih taksah, ki je podlaga za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, govori o premoženjskem stanju stranke in ne morebiti tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega pritožnika je torej odločilno le njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev.