OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084163
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – silobran – prispevek k nastanku škodne posledice – zlom nosne kosti – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – izguba zaslužka
Toženec je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kar implicitno pomeni, da je s kazensko sodbo ugotovljena tudi protipravnost njegovega dejanja in je pravdno sodišče vezano na tako ugotovitev. To pomeni, da toženec s sklicevanjem na silobran v pravdnem postopku ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 127, 127/1, 395, 395/2. ZPP člen 110, 110/1, 343, 343/2, 366.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - dopolnitev pritožbe po poteku roka za pritožbo
Trimesečni rok za izselitev iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je zakonski rok in zato nepodaljšljiv. To pomeni, da ga sodišče ne more določiti drugače, prav tako pa tudi ne podaljšati, ne glede na okoliščine, ki jih pritožnica navaja.
V postopkih zaradi insolventnosti posebna kratka navedba spornega predmeta ni potrebna.
Institut razrešitve ni namenjen vsakršnim kršitvam obveznosti upravitelja, temveč zgolj najtežjim. Milejšim kršitvam oziroma nepravilnostim so namenjene disciplinske ali prekrškovne sankcije. Upraviteljevo ravnanje mora bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja in tudi na poplačilo upnikov.
Višje sodišče ne vidi ovire, da bi se zaradi zdravstvenih težav, torej zaradi bolezni, upravitelja razrešilo le v nekaterih zadevah, v kolikor bi to pripomoglo k njegovemu boljšemu zdravstvenemu stanju. Pri tem višje sodišče tudi ne najde kakih razlogov, da bi zaključilo, da bi se upravitelj skušal razbremeniti le v stečajnih postopkih, v katerih ne bi mogel več pričakovati kakih nadaljnjih nadomestil za svoje delo oziroma da bi zlorabljal to možnost.
OZ člen 6, 6/2. ZOdv člen 11, 11/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 116.
rok za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - krivda stranke - krivda pooblaščenca
Ker je v danem primeru do zamude plačila sodne takse prišlo izključno zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, ki so nastale tako po krivdi stranke kot odvetnika, ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - razlogi sklepa
Pritožba pravilno izpostavlja, da duševna bolezen/motnja sama po sebi ni razlog za izrek ukrepov po ZDZdr, toda ob tem nekritično spregleda, da je izvedenec pojasnil, da je v takem bolezenskem stanju (remisiji) glede na agresivno vedenje pred sprejemom obstajala nevarnost, da bi s tem nadaljevala, če se ne bi zdravila, kar pa sama odklanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084723
ZPP člen 318, 318/1. ZVPot člen 37a, 37b, 38.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – dejansko stanje – afirmativna litiskontestacija – priznanje dejstev – pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – jamčevanje za napake – stvarne napake – notifikacija
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, ker ta sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZIZ-J člen 82, 82/3, ZIZ člen 181, 181/, 181/2, 181/4, 181/7, 184, 188, 189, 209, ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3.
prodaja nepremičnine - izbris pravic in bremen
Ker je bila do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-J (Uradni list RS, št. 53 z dne 15. 7. 2014) že izdana odredba o prodaji, je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J uporabilo pred tem veljavne določbe ZIZ
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084155
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5. ZMZPP člen 29, 29/1. OZ člen 122, 271, 274, 336, 417.
neupravičena obogatitev – sedež družbe v tujini – kolizijska pravila – uporaba domačega prava – dokazovanje – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dobava blaga – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dosedanje tožnikove trditve v postopku nakazujejo, da bi se glede na prej citirano določilo v obravnavani zadevi moralo uporabiti slovensko pravo, vendar pa se sodišče prve stopnje do tega vprašanja izrecno ni opredelilo ter v tej smeri dejanskega stanja ni ugotavljalo. Relevantno namreč je, ali je toženka v Sloveniji opravila vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe ter ji je bila tja poslana tudi posebna ponudba oziroma ali je nasprotna pogodbena stranka oz. njen zastopnik prevzela njeno naročilo v tej državi.
Za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zakon posebne ureditve ne vsebuje in za te terjatve velja splošni zastaralni rok petih let. Za pričetek teka zastaralnega roka je torej odločilno, kdaj bi tožnica tožbeni zahtevek zoper toženko lahko uveljavljala, kar pa ni nujno že od trenutka dobave blaga, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 11, 11/2. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 7, 7/3. ZPP člen 18, 18/3, 274.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – Uredba Bruselj I – Uredba Rim I – Uredba Rim II – zavarovalnica – dopustnost neposrednih tožb zoper zavarovalnico – tuje pravo – ugotavljanje vsebine tujega prava – grško pravo – načelo iura novit curia – obrazloženost stroškovne odločitve – zavrženje tožbe
Tožnica in drugo toženka nista sklenili nobene pogodbe, kar bi na prvi pogled utemeljevalo uporabo Uredbe Rim II. Vendar je po drugi strani potrebno opozoriti, da obveznost drugo toženke, da plača odškodnino za škodo, ki je nastala tožnici, izvira iz pogodbenega obligacijskega razmerja med prvo in drugo toženko oziroma povedano drugače: če prvo toženka ne bi imela zavarovane svoje odgovornosti pri drugo toženki, le-ta iz naslova zatrjevanega škodnega dogodka ne bi imela nobenih obveznosti (saj tudi ni bila ona tista, ki je tožnici povzročila škodo). Obveznost drugo toženke, da krije civilno odgovornost prvo toženke nasproti tožnici, torej izvira iz zavarovalne pogodbe sklenjene s prvo toženko, zaradi česar je treba pravo, ki se uporabi za tako obveznost, določiti v skladu z določbami Uredbe Rim I.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje z relevantnim grškim pravom seznanilo preko overjenih prevodov sodne prakse, ki jo je v spis predložila tožena stranka, in z upoštevanjem relevantnih zakonskih besedil, ki jih je našlo na internetu. Takšen način ugotavljanja tujega prava je po oceni višjega sodišča dopusten in zadosten.
STVARNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084153
SPZ člen 39, 73, 74, 75, 257. ZDARS-1 člen 3, 9, 14, 15, 16. ZGD-1 člen 635, 635/2. ZPP člen 156.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – imisije – prepovedana imisija – odtekanje meteorne vode – zadrževalni bazen meteorne vode – avtocesta kot objekt – nastanek stavbne pravice – stavbna pravica na zemljiščih, na katerih so avtoceste, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – vpis v zemljiško knjigo – ustanovitev stavbne pravice – ustanovitev stavbne pravice na podlagi zakona – pasivna legitimacija – neposredni posestnik nepremičnine – upravljanje in vzdrževanje avtocest – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – delitev družbe – vpis delitve v register – pravne posledice delitve – stroški postopka – krivdno načelo
Zgolj na podlagi 15. in 16. člena ZDARS-1 DARS ni pridobil stavbne pravice na avtocestnem objektu, saj SPZ ne predvideva ustanovitve te pravice na podlagi samega zakona.
spor majhne vrednosti – škoda, ki jo povzroči več oseb – solidarna odgovornost – pritožbeni razlogi
Držijo pritožbene trditve (na splošno) glede predpostavk solidarne odgovornosti udeležencev za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj po 186. členu OZ (da pravilo, ki ureja odgovornost več oseb za škodo, oškodovancem dokazno breme olajša, saj zadošča zgolj dokaz položaja, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti in da ni potrebno dokazovati vzročne zveze med ravnanjem udeležencev in nastalo škodo), a to ne velja prav v primerih iz drugega odstavka, kot je to tudi v obravnavani zadevi, ko je potrebno aktivno ravnanje (napeljevanje, pomoč). „Položaja“ pri tem ni, je delovanje (ali pa morebiti opustitev dolžnega ravnanja).
Odločitev sodišča, s katero je pritožbo štelo za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse, je najmanj preuranjena, saj o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (vloženem s tožbo) še vedno ni odločeno. Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev tožeče stranke.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnjen predlog - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - javno dostopni podatki - pritožbene novote - pravica do sodnega varstva
Z zavrnitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks stranki ni odvzeta pravica do sodnega varstva. Ustava RS namreč ne določa, da je le-to brezplačno. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – omejena procesna sposobnost stranke – prekinitev postopka – poziv stečajnemu upravitelju – predlog za obnovo postopka – namen postopka osebnega stečaja – stečajna masa – zloraba procesnih pravic
Zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem sprenevedanju, da ni vedel, da ga je njegov (prvotni) pooblaščenec odvetnik zastopal brez pooblastila stečajnega upravitelja oziroma, da je v pravdnem postopku (kljub procesni nesposobnosti) nastopal sam, ne bi mogel predstavljati ovire za obnovo postopka na predlog stečajnega upravitelja, saj je bil ta vložen v interesu povečanja stečajne mase oziroma v interesu upnikov.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – oporočno razpolaganje – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – nujni dedič – nujni delež
Ker zmanjšanja oporočnih razpolaganj ni brez zahteve nujnih dedičev (in samo pod pogojem prikrajšanja nujnega deleža), je več kot jasno, da v sporu na pravdo ni mogoče napotiti oporočnega dediča (da ta zahteva, da se oporočna razpolaganja ne zmanjšajo oziroma da se darila ne vrnejo), ampak le tistega, ki prikrajšanje uveljavlja.
ZKP člen 199, 199/2, 200, 202, 202/1, 272, 272/1, 361, 361/1. Ustava RS člen 23.
nadomestitev pripora z milejšim ukrepom – predlog (soglasje) tožilstva – hišni pripor – varščina – predlog tožilca kot procesna predpostavka – vezanost sodišča na predlog tožilstva
Če je za odreditev in podaljšanje pripora po zgoraj povzetih določbah ZKP potreben predlog državnega tožilca, se postavlja vprašanje, ali je sodišče prve stopnje vezano na predlog oz. izjavo (soglasje) državnega tožilca, da se obtožencu pripor odpravi (oziroma nadomesti z varščino ali drugimi nadomestnimi ukrepi). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče vezano na predlog (soglasje) državnega tožilca, saj če se pripor odredi ali podaljša le na predlog državnega tožilca, je logično, da se tudi odpravi oziroma nadomesti z drugimi ukrepi, če tako predlaga državni tožilec ali če da soglasje k takemu predlogu. Pripor se v kateremkoli času odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen (tretji odstavek 200. člena ZKP). Med take razloge je po oceni pritožbenega sodišča potrebno šteti tudi primere, ko državni tožilec predlaga odpravo pripora oz. da soglasje k predlogu za odpravo pripora (oz. nadomestitev pripora z milejšimi ukrepi). Nevezanost sodišča na tak tožilčev predlog (soglasje) bi pomenilo, da nasproti obtožencu ne stoji več državni tožilec ampak sodišče, ki s tem od državnega tožilca prevzame funkcijo pregona (in predlagatelja pripora), kar pa ni skladno z ustavnim jamstvom, da o priporu odloča sodišče, ki je neodvisno in nepristransko (23. člen Ustave RS).
IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069164
ZNISESČP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 15, 15/3, 20, 20/1, 21. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-6. URS člen 22. ZSNVPN člen 23. ZUstS člen 21, 21/1, 23.
neizplačane stare devizne vloge – verifikacijski postopek – prekinitev izvršilnega postopka
Sodni postopki za izplačilo neizplačanih starih deviznih vlog, ki so bili začeti do uveljavitve ZNISESČP in o njih še ni bilo odločeno, se prekinejo z dnem uveljavitve tega zakona (torej z 4. 7. 2015), postopki, začeti po uveljavitvi tega zakona, pa se prekinejo z dnem, ko je tožba vročena nasprotni stranki. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se taka ureditev ne nanaša na izvršilne postopke, saj zajema vse sodne postopke in torej izvršilnih postopkov, ki se vodijo na podlagi že pridobljenih izvršilnih naslovov, ne izključuje.
S tem, ko je zakon določil splošno prekinitev vseh postopkov, ki so že v teku, in napotitev upravičencev v verifikacijski mehanizem, je le sledil zavezujočim napotkom ESČP in v pravico do pravnega varstva ni posegel. V primeru vstopa v verifikacijski postopek je namreč sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, če pa varčevalec v verifikacijski mehanizem ne vstopi, lahko v roku 60 dni od poteka roka iz prvega odstavka 11. člena tega zakona predlaga nadaljevanje prekinjenega sodnega postopka, o čemer je bila upnica tudi izrecno poučena v izpodbijanem sklepu.
Do nadaljevanja izvršbe bo v primeru, da se upnica ne posluži verifikacijskega postopka, prišlo najkasneje v marcu 2018, kar po mnenju višjega sodišča ob upoštevanju dejstva, da izvršba neuspešno teče že več kot pet let, in dejstva, da je upnici na voljo verifikacijski postopek, v katerem lahko hitreje, predvsem pa učinkovito pride do poplačila svoje terjatve, ne pomeni nerazumno oziroma nesorazmerno dolgega odloga.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke - preživninski upravičenec
11. člen Zakona o sodnih taksah, ki je podlaga za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, govori o premoženjskem stanju stranke in ne morebiti tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega pritožnika je torej odločilno le njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev.