premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odgovornost – padec na mokrih tleh – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – opozorilne table – dokazna ocena – soprispevek oškodovanca – zlom zapestja – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – srednje hud primer
Odločitev o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke za tožničino škodo je pravilna. Njegovo dolžno skrbnost glede vzdrževanja in čiščenja pohodnih površin v zdravstvenem domu je treba namreč v konkretnem primeru presojati še posebej strogo – po merilih profesionalne skrbnosti. Gre za javno ustanovo, v kateri se dnevno giblje veliko število pacientov v različnem psihofizičnem stanju. Zato je skrb za njihovo varnost in zdravje pri gibanju za izvajalca zdravstvenega varstva še posebej poostrena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – prodaja premoženja zaradi plačila navadnih terjatev – prodaja nepremičnine – hipoteka – dodatni sklep o prodaji
Dolžnik ni trdil, kakšna je višina obveznosti, ki jo ima do hipotekarnega upnika, zato ni mogoče preizkusiti njegovih trditev, da z morebitno prodajo zastavljenega premoženja po ceni 65.000,00 EUR ne bo mogel biti poplačan noben navadni upnik.
Za utemeljitev očitka, da prodaja zastavljenih nepremičnin ni v skladu z namenom vodenja postopka osebnega stečaja, ker da se iz kupnine ne bo oblikovala splošna stečajna masa, bi za ugotovitev tega dejstva moral dolžnik še trditi, da je o svojih obveznostih do hipotekarnega upnika dal upravitelju vse potrebne podatke.
odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost imetnika stavbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – višina škode – ugotavljanje višine škode – dokazno breme – predlog za postavitev izvedenca – umik dokaznega predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Tožnik je v dokazovanje obsega škode predložil pred pravdo pridobljeno mnenje sodne izvedenke in cenilke gradbene stroke, katerega dokazni moči je toženec substancirano ugovarjal. Tovrstno izvedensko mnenje se lahko tako šteje le kot del trditev tožnika, v dokazovanje katerih (glede obsega škode) pa tožnik ni ponudil nobenega dokaza oziroma ga je umaknil, zato mu ni uspelo dokazati ene od predpostavk odškodninske odgovornosti (višina škode).
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda pravnega dejanja – vročanje sodnih pisanj – napake pri vročanju – napaka poštnega uslužbenca
Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – asfaltiranje ceste in postavitev droga za javno razsvetljavo – odvzem posesti – oviranje načina izvrševanja posesti
S protipravnim ravnanjem je tožena stranka vznemirjala tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice, ni pa mu odvzela posesti na spornem delu nepremičnine, zato se utemeljenost tožbenega zahtevka presoja po določbi 99. člena SPZ.
ZFPPIPP člen 77, 77/1, 77/1-2, 285, 313. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
sklep o prodaji – upniški odbor – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – mnenje upniškega odbora pred sklepom o prodaji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti
Na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak jo lahko upošteva le, če to zahtevajo pravdne stranke.
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, ZFPPIPP ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha.
ZFPPIPP člen 384, 386, 401, 401/1, 401/1-2, 401/1-2(1), 401/1-2(3). OZ člen 9, 9/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo - mesečno poročanje upravitelju - aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve - redno izpolnjevanje vseh obveznosti - odpust neplačanega dolga - izjema - dolžnost izpolnitve obveznosti
Obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo so jasne. Predpisane so v 384. členu, 386. členu in 401. členu ZFPPIPP. Le pod pogojem, da jih dolžnik v celoti izvršuje, se izkaže za vrednega, da mu sodišče po preteku preizkusne dobe preostanek neplačanega dolga tudi oprosti. Odpust obveznosti predstavlja izjemo od temeljnega načela obligacijskega prava, da mora vsak udeleženec v obligacijskem razmerju v celoti izpolniti svoje obveznosti in odgovarja zanje. Če pride do odpusta obveznosti, dolžnik po odpustu brez dolgov živi dalje, upniki pa ostanejo (delno) nepoplačani. Zato tisti dolžnik, ki ves čas trajanja preizkusnega obdobja ne izpolnjuje prav vseh zakonskih obveznosti, ne more doseči odpusta neplačanega dolga. Ena od takih obveznosti je tudi mesečno poročanje upravitelju o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev.
Dolžnik je v dopisu z dne 22. 5. 2015 v zvezi s prošnjo za izločitev dnevnic iz stečajne mase sodišče obvestil, da je 22. 5. 2015 začel delat pri G. d. o. o., ne pa stečajnega upravitelja. Njemu je šele 22. 7. 2015 poslal e-mail, da je od 29. 6. 2015 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in mu takrat hkrati poslal pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da je bil od 25. 5. do 25. 6. 2015 zaposlen. Že iz tega sledi, da je strogo, zgoraj citirano določilo tretje alineje 3. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP dolžnik kršil.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
ZFPPIPP člen 127, 127/1, 395, 395/2. ZPP člen 110, 110/1, 343, 343/2, 366.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - dopolnitev pritožbe po poteku roka za pritožbo
Trimesečni rok za izselitev iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je zakonski rok in zato nepodaljšljiv. To pomeni, da ga sodišče ne more določiti drugače, prav tako pa tudi ne podaljšati, ne glede na okoliščine, ki jih pritožnica navaja.
STVARNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084153
SPZ člen 39, 73, 74, 75, 257. ZDARS-1 člen 3, 9, 14, 15, 16. ZGD-1 člen 635, 635/2. ZPP člen 156.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – imisije – prepovedana imisija – odtekanje meteorne vode – zadrževalni bazen meteorne vode – avtocesta kot objekt – nastanek stavbne pravice – stavbna pravica na zemljiščih, na katerih so avtoceste, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – vpis v zemljiško knjigo – ustanovitev stavbne pravice – ustanovitev stavbne pravice na podlagi zakona – pasivna legitimacija – neposredni posestnik nepremičnine – upravljanje in vzdrževanje avtocest – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – delitev družbe – vpis delitve v register – pravne posledice delitve – stroški postopka – krivdno načelo
Zgolj na podlagi 15. in 16. člena ZDARS-1 DARS ni pridobil stavbne pravice na avtocestnem objektu, saj SPZ ne predvideva ustanovitve te pravice na podlagi samega zakona.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 11, 11/2. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 7, 7/3. ZPP člen 18, 18/3, 274.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – Uredba Bruselj I – Uredba Rim I – Uredba Rim II – zavarovalnica – dopustnost neposrednih tožb zoper zavarovalnico – tuje pravo – ugotavljanje vsebine tujega prava – grško pravo – načelo iura novit curia – obrazloženost stroškovne odločitve – zavrženje tožbe
Tožnica in drugo toženka nista sklenili nobene pogodbe, kar bi na prvi pogled utemeljevalo uporabo Uredbe Rim II. Vendar je po drugi strani potrebno opozoriti, da obveznost drugo toženke, da plača odškodnino za škodo, ki je nastala tožnici, izvira iz pogodbenega obligacijskega razmerja med prvo in drugo toženko oziroma povedano drugače: če prvo toženka ne bi imela zavarovane svoje odgovornosti pri drugo toženki, le-ta iz naslova zatrjevanega škodnega dogodka ne bi imela nobenih obveznosti (saj tudi ni bila ona tista, ki je tožnici povzročila škodo). Obveznost drugo toženke, da krije civilno odgovornost prvo toženke nasproti tožnici, torej izvira iz zavarovalne pogodbe sklenjene s prvo toženko, zaradi česar je treba pravo, ki se uporabi za tako obveznost, določiti v skladu z določbami Uredbe Rim I.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje z relevantnim grškim pravom seznanilo preko overjenih prevodov sodne prakse, ki jo je v spis predložila tožena stranka, in z upoštevanjem relevantnih zakonskih besedil, ki jih je našlo na internetu. Takšen način ugotavljanja tujega prava je po oceni višjega sodišča dopusten in zadosten.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 11, 12, 12/3, 36, 36/3, 37. ZST-1 tarifna številka 5122. ZFPPIPP člen 129.
pritožba zoper sklep o prodaji - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepredložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poziv k predložitvi izjave - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne trditve - neutemeljena vloga - uspešna pritožba - pravica do vračila plačane sodne takse - odločanje sodišča po uradni dolžnosti
Le v primeru, da upnik ne bi predložil izjave o svojem premoženjskem stanju, bi moralo sodišče prve stopnje vlogo upoštevati kot nepopolno in vlagatelja pozvati k predložitvi te izjave.
Če vlagatelj ne navede vseh relevantnih trditev, ga sodišče ni dolžno pozivati k dopolnitvi navedb, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč gre za neutemeljeno vlogo. Sodišče mora skrbno presoditi vse trditve in druge podatke, ki so mu na voljo, dolžnost vlagatelja predloga za (delno) oprostitev plačila sodnih taks pa je, da navede vse, kar po njegovem mnenju utemeljuje njegov predlog ter predloži ustrezne dokaze.
Dolžnost plačila sodne takse za pritožbo je predpisana, ni pa odvisna od tega, ali je upnik že prejel kako plačilo na račun svoje terjatve do stečajnega dolžnika.
Če bo upnik s pritožbo zoper sklep o prodaji uspel, pri čemer pa glede na 129. člen ZFPPIPP ne obstaja dolžnost kogarkoli za povrnitev plačane takse, bo tako ali tako imel pravico do vračila plačane sodne takse, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti (seveda le v primeru uspeha s pritožbo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084723
ZPP člen 318, 318/1. ZVPot člen 37a, 37b, 38.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – dejansko stanje – afirmativna litiskontestacija – priznanje dejstev – pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – jamčevanje za napake – stvarne napake – notifikacija
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, ker ta sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.