OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075308
OZ člen 21, 21/1. ZKZ člen 20, 22, 22/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – postopek prodaje – odobritev pravnega posla po upravnem organu – upravni postopek
S trenutkom, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba v smislu zavezovalnega pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem odobritve tega posla po upravni enoti, ki vodi postopek prodaje, saj ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 21. člena OZ. Soglasje oz. odobritev pravnega posla je namreč po ZKZ dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju (tako izrecno izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 – Pravna mnenja I/2012). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.
Šele z odobritvijo pravnega posla je postopek izbire kupca zaključen, ta pa se izvaja izključno v upravnem postopku.
Ob dejstvu, da postopek izbire upravičenega kupca še teče v upravnem postopku, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče o smotrnosti predmetnega pravdnega postopka o ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama kot o predhodnem vprašanju, na katerega bo vezan tudi upravni organ. Vprašanje ničnosti (pravne veljavnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama) se bo namreč rešilo že v samem upravnem postopku, v katerem se bo odločalo o odobritvi točno določenega pravnega posla s točno določenim sprejemnikom prodajalčeve ponudbe. Le pravni posel z „izbranim“ sprejemnikom ponudbe bo namreč izpolnjeval odložni pogoj za veljavnost sklenjene kupoprodajne pogodbe.
preživnina – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskih zavezancev – dokazna ocena – dejanske ugotovitve o premoženjskem stanju – življenjski stil
Čeprav ni podatkov o višini njegovih dohodkov iz dejavnosti, je o njih mogoče sklepati tudi na podlagi njegovega premoženjskega stanja in življenjskega stila, kot je pravilno ravnalo prvo sodišče. Ugotovljene okoliščine (npr. nakup in obnova stanovanjske hiše, nakup in obnova počitniškega apartmaja, uporaba motornih vozil višjega razreda, utečena poslovna dejavnost, v kateri ima zaposlene delavce, občasno izvajanje del v tujini, oddajanje stanovanjskih prostorov v lastni hiši in počitniškega apartmaja, uporaba dražjih plovil med dopustom oziroma med preživljanjem prostega časa na morju) ne dopuščajo dvoma, da je premoženjsko stanje tožnikovega očeta tako dobro in hkrati toliko boljše od toženkinega, da ni podlage za zahtevano spremembo preživnine.
ugovor tretjega - odgovor upnika na ugovor tretjega - vročanje odgovora upnika tretjemu - stroški odgovora upnika na ugovor
Odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega temelji zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju, podanem v odgovoru na ugovor. Ker ni opravljena vsebinska presoja navedb strank in je odločitev sprejeta zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju in zakonski določbi drugega odstavka 65. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da sprejme odločitev o zavrnitvi ugovora, opustitev vročitve odgovora na ugovor pred tem, da sodišče sprejme odločitev o ugovoru, ne predstavlja kršitve do izjave.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073750
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2, 143, 143/4. ZPSV člen 8. ZZVZZ člen 17, 17-5.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Navedeni prispevek zavezanci plačajo tudi od nagrade stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju in upravitelju prisilne poravnave.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je terjatev tožnice zastarana že mnogo preje, saj so bile okoliščine v zvezi s hrupom znane že v letu 2004, ko je tožena stranka začela z obratovanjem, tako da je bila škoda zaradi hrupa zastarana že zdavnaj prej, najmanj konec leta 2007.
Pravilno je zavrnjen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, saj za tak zahtevek ni pravne podlage, saj je sodišče ugotovilo, da zahtevek za odškodnino in manjvrednost ni utemeljen in bi na tej pravni podlagi tožnica uveljavljala zahtevek le, če ne bi imela drugih možnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080035
OZ člen 87, 353, 353/1, 365. ZPP člen 184, 189, 189/3, 285, 286, 286/1, 319, 319/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
odškodnina – škoda, nastala s kaznivim dejanjem – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja – obseg ugovora zastaranja – prekinitev zastaranja – litispendenca – identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Ker že iz navedb in dokazov tožbe izhajajo bistvene okoliščine, ki so vplivale na dolžino in potek zastaralnega roka, tožencu ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni bilo treba navesti novih dejstev ali dokazov.
OZ člen 2, 3, 635, 635/1, 635/2, 636, 639. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – potek prekluzivnih rokov – nov dogovor o odpravi napak in plačilu storitve – materialno procesno vodstvo
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da je tožena stranka zatrjevala, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka napake na terasi odpravila in da bo izstavila račun toženi stranki po odpravi napak.
Če je bil med pravdnima strankama sklenjen nov dogovor o načinu in rokih za izdelavo terase (oziroma odprave napak) in glede plačila, je treba spoštovati vsebino novega dogovora, tako glede na novo določen obsega dela, ki ga mora opraviti tožeča stranka na terasi, kot tudi glede roka in višine plačila za opravljeno storitev.
premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. 339/2-14. OZ člen 179.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev izvedbe dokaza – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V opisu kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe ni navedeno, da je toženec tožnika porezal tudi po rokah in nogah.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odgovornost – padec na mokrih tleh – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – opozorilne table – dokazna ocena – soprispevek oškodovanca – zlom zapestja – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – srednje hud primer
Odločitev o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke za tožničino škodo je pravilna. Njegovo dolžno skrbnost glede vzdrževanja in čiščenja pohodnih površin v zdravstvenem domu je treba namreč v konkretnem primeru presojati še posebej strogo – po merilih profesionalne skrbnosti. Gre za javno ustanovo, v kateri se dnevno giblje veliko število pacientov v različnem psihofizičnem stanju. Zato je skrb za njihovo varnost in zdravje pri gibanju za izvajalca zdravstvenega varstva še posebej poostrena.
ZFPPIPP člen 77, 77/1, 77/1-2, 285, 313. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
sklep o prodaji – upniški odbor – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – mnenje upniškega odbora pred sklepom o prodaji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti
Na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak jo lahko upošteva le, če to zahtevajo pravdne stranke.
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, ZFPPIPP ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha.
ZFPPIPP člen 384, 386, 401, 401/1, 401/1-2, 401/1-2(1), 401/1-2(3). OZ člen 9, 9/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo - mesečno poročanje upravitelju - aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve - redno izpolnjevanje vseh obveznosti - odpust neplačanega dolga - izjema - dolžnost izpolnitve obveznosti
Obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo so jasne. Predpisane so v 384. členu, 386. členu in 401. členu ZFPPIPP. Le pod pogojem, da jih dolžnik v celoti izvršuje, se izkaže za vrednega, da mu sodišče po preteku preizkusne dobe preostanek neplačanega dolga tudi oprosti. Odpust obveznosti predstavlja izjemo od temeljnega načela obligacijskega prava, da mora vsak udeleženec v obligacijskem razmerju v celoti izpolniti svoje obveznosti in odgovarja zanje. Če pride do odpusta obveznosti, dolžnik po odpustu brez dolgov živi dalje, upniki pa ostanejo (delno) nepoplačani. Zato tisti dolžnik, ki ves čas trajanja preizkusnega obdobja ne izpolnjuje prav vseh zakonskih obveznosti, ne more doseči odpusta neplačanega dolga. Ena od takih obveznosti je tudi mesečno poročanje upravitelju o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev.
Dolžnik je v dopisu z dne 22. 5. 2015 v zvezi s prošnjo za izločitev dnevnic iz stečajne mase sodišče obvestil, da je 22. 5. 2015 začel delat pri G. d. o. o., ne pa stečajnega upravitelja. Njemu je šele 22. 7. 2015 poslal e-mail, da je od 29. 6. 2015 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in mu takrat hkrati poslal pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da je bil od 25. 5. do 25. 6. 2015 zaposlen. Že iz tega sledi, da je strogo, zgoraj citirano določilo tretje alineje 3. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP dolžnik kršil.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda pravnega dejanja – vročanje sodnih pisanj – napake pri vročanju – napaka poštnega uslužbenca
Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.
Dokaz z zaslišanjem stranke je eden izmed predvidenih, dovoljenih dokazov, ki ga sodišče oceni kot vse druge, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka.
ZIZ-J člen 82, 82/3, ZIZ člen 181, 181/, 181/2, 181/4, 181/7, 184, 188, 189, 209, ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3.
prodaja nepremičnine - izbris pravic in bremen
Ker je bila do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-J (Uradni list RS, št. 53 z dne 15. 7. 2014) že izdana odredba o prodaji, je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J uporabilo pred tem veljavne določbe ZIZ
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063299
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/3, 14/3-1, 231, 232, 344, 371, 371/7, 373, 385. OZ člen 1019, 1019/3.
odpoved kredita - solidarne obveznosti - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - upnik zavarovane terjatve - konkurenca izvršilnega in stečajnega postopka - ustavnost - višina terjatve - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - trajnejša nelikvidnost - obstoj insolventnosti - domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti - izpodbijanje domneve - poplačilo terjatev v največjem možnem obsegu - pravica do pritožbe - upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine - odpust obveznosti - upnikova pravica do izbire postopka za dosego poplačila - skrajno sredstvo - omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Prenos premoženja že po logiki stvari pomeni tudi prenos terjatev in obveznosti iz kreditnih pogodb.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da točna višina predlagateljeve (upnikove) terjatve za izkaz verjetnosti obstoja te terjatve v smislu 231. in 232. člena ZFPPIPP niti ni pomembna, je pravilna. Točna višine te terjatve se namreč ugotavlja v postopku preizkusa terjatev in v primeru prerekanja terjatev še v postopkih ugotovitve teh terjatev v skladu s pravili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP. Za izkaz verjetnosti obstoja terjatve in predlagateljeve legitimacije kot upnika pa to ni potrebno.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že obstoj trajnejše nelikvidnosti. Gre za eno od splošnih določb ZFPPIPP, ki se neposredno uporablja tudi za postopke osebnega stečaja.
Z zatrjevanjem in dokazom dejstva, da je vrednost dolžnikovega premoženja večja od njegovih obveznosti, bi dolžnik lahko izpodbil domnevo o dolgoročni plačilni nesposobnosti iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče se sicer strinja s pritožbenimi navedbami, da sta izvršilni postopek, ki ga ureja ZIZ, in postopek osebnega stečaja (pa tudi ostala stečajna postopka), ki ga ureja ZFPPIPP, različna postopka, ki imata različne posledice za dolžnika. Vendar pa zakon ne predpisuje, katerega bi se moral upnik najprej poslužiti (tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, ki jo navaja tudi dolžnik). V nasprotju z dolžnikom pa višje sodišče ne najde neustavnosti v tem, da kaj takega ni predpisano. Osnovno pravilo je, da se je treba pogodb držati in izpolniti vse svoje obveznosti ob zapadlosti. Dolžnik je torej tisti, ki mora svoje obveznosti redno in pravočasno izpolnjevati. S tem se izogne vsakršnemu postopku pred sodiščem. Če tega ne stori, pa zakon daje upniku več možnosti za dosego poplačila njegovih terjatev v najvišjem možnem delu. Poleg izvršilnega postopka lahko predlaga tudi začetek stečajnega postopka, če oceni, da bo tako bolje in hitreje poplačan. Pravni red pa mora stremeti tudi k čim hitrejšemu poplačilu upnikov.
V postopku osebnega stečaja je dolžnik prav tako stranka postopka kot v izvršilnem postopku. Po oceni višjega sodišča mu že ta položaj daje pravico do pritožbe zoper sklepe sodišča, izdane v postopku prodaje, saj to narekuje smiselna uporaba pravil 344. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja. Nenazadnje ima dolžnik pravico do tega, da po poplačilu stroškov stečajnega postopka in upnikov prejme preostanek stečajne mase.
Pravni red pa upniku dopušča, da sam preceni, v katerem postopku bo hitreje in v večjem delu dosegel poplačilo terjatev, in nato za uveljavitev svojih terjatev začne enega od dopustnih postopkov. Stečajni postopek nikakor ne more biti le tisto skrajno sredstvo, ko vsa druga dopustna in zakonita sredstva odpovejo, saj bi se s tem preveč poseglo v njegov položaj na račun ustavnih pravic dolžnika, ki je vendarle tisti, ki pogodbi ni zvest, tudi če za to obstajajo razlogi, ki ne izvirajo ne iz upnikove ne iz dolžnikove sfere. Ob tem ne gre pozabiti, da se v vsakem stečajnem postopku postavi tudi upravitelj, ki na eno strani nadzoruje dolžnika, na drugi strani pa poskrbi za največje poplačilo upnikov. Pri tem ima na voljo tudi sredstva, ki v izvršilnem postopku niso mogoča - med njimi na primer tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogojna obsodba – pogoji za izbris pogojne obsodbe – roki za izbris pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti ne le, ali je obsojenec storil novo kaznivo dejanje v času preizkusne dobe, pač pa bi moralo takšno preveritev opraviti še za obdobje enega leta od takrat, ko je potekla preizkusna doba.
ZFPPIPP člen 127, 127/1, 395, 395/2. ZPP člen 110, 110/1, 343, 343/2, 366.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - dopolnitev pritožbe po poteku roka za pritožbo
Trimesečni rok za izselitev iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je zakonski rok in zato nepodaljšljiv. To pomeni, da ga sodišče ne more določiti drugače, prav tako pa tudi ne podaljšati, ne glede na okoliščine, ki jih pritožnica navaja.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - razlogi sklepa
Pritožba pravilno izpostavlja, da duševna bolezen/motnja sama po sebi ni razlog za izrek ukrepov po ZDZdr, toda ob tem nekritično spregleda, da je izvedenec pojasnil, da je v takem bolezenskem stanju (remisiji) glede na agresivno vedenje pred sprejemom obstajala nevarnost, da bi s tem nadaljevala, če se ne bi zdravila, kar pa sama odklanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084163
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – silobran – prispevek k nastanku škodne posledice – zlom nosne kosti – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – izguba zaslužka
Toženec je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kar implicitno pomeni, da je s kazensko sodbo ugotovljena tudi protipravnost njegovega dejanja in je pravdno sodišče vezano na tako ugotovitev. To pomeni, da toženec s sklicevanjem na silobran v pravdnem postopku ne more uspeti.