prodajna pogodba – dvojno razpolaganje z istima nepremičninama – nakup apartmaja – neobstoj etažne lastnine – etažna lastnina – nevknjižba pravice uporabe na apartmajih v svojo korist – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje – zemljiškoknjižno dovolilo – intabulacijska klavzula – nepremičninski posrednik – dobra vera
Ni dvoma, da je bila tožeča stranka prvi kupec spornih apartmajev, ki sta ji bila s strani druge tožene stranke kot prodajalke tudi izročena, prvi toženec pa ima položaj drugega pridobitelja ter je šlo pri sklenitvi obeh notarskih zapisov za primer dvojnega razpolaganja z istima nepremičninama, kolikor se notarska zapisa nanašata tudi na oba apartmaja. Druga tožena stranka je s prodajo apartmajev tožnici izčrpala svoja razpolagalna upravičenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084384
OZ člen 197. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev stroškov, nastalih s prestavitvijo javne poti – dejanska razlastitev – občinska pot – izdatek za drugega – dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za postopek – nagrada za narok
Odločilno je, da je občinska pot do prestavitve potekala po tožnikovih nepremičninah, ne da bi bil formalno izveden postopek razlastitve in ne, da bi tožnik ali njegovi pravni predniki za to dobili kakršnokoli odškodnino.
Sodišču res ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), poleg tega pa je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov za dokazovanje dejstva, ki ga je štelo za nedokazanega (da je tožnik pristal, da sam financira prestavitev ceste), kar predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, posledično pa bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ponovnem odločanju o stroških pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 4. točko opombe št. 3 Tarife, ki določa, da če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek (ne pa tudi za narok) pred tem sodiščem všteje v nagrado v ponovljenem postopku.
Tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je že zato, ker v ponudbi ni bilo navedeno ime osebe, ki bi kupila solastni delež, v primeru, če tožnica ne bi uveljavljala predkupne pravice, utemeljen.
Le pooblaščenec lahko poda stroškovnik in to do konca glavne obravnave.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075295
PDEU člen 26, 26/1. Uredba (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) člen 129, 129/3. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 6, 6/3, 6/3-q, 23, 23/2, 29, 29/1. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/1, 9/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 13, 13/1, 13/1-b. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c, 47/2, 47/2-c, 121, 121/1, 121a, 121a/1, 131, 131/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 179, 324, 324/4. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/4, 299, 299/2, 378. Tarifa o pravnih storitvah člen 3. ZOdvT tarifna številka 6007.
znamka - ugledna znamka - pravice iz znamke - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - odškodninski zahtevek zaradi kršenja znamke - tožba zaradi kršitve pravic - povrnitev škode - zamudne obresti - carinski nadzor - licenčna analogija - športni copati - uničenje blaga - stroški uničenja - izvršilni stroški - solidarna odgovornost - navedba izvedenih dokazov - izvedenec - povrnitev stroškov postopka - zastopnik - t arifa o pravnih storitvah pooblaščenca - tarifa o odvetniških storitvah - povrnitev DDV od stroškov za storitev pooblaščencev
Sodba mora sicer navesti dokaze, ZPP pa glede načina navedbe dokazov ne določa ničesar. Prvostopenjska sodba je izvedene dokaze navajala sproti, ko je ugotavljala posamezna dejstva, s tem pa ni kršila določb procesnega prava. Celo če je nemara izpustila navedbo kakšnega dokaza, čeprav ga je izvedla, je to sama po sebi nebistvena kršitev postopka. Bistvena bi postala šele, če bi bilo kakšno dejstvo zaradi tega neugotovljeno ali ugotovljeno napačno.
Ali je bila znamka kršena, je značilno materialnopravno vprašanje in zato je tudi odločanje o podobnosti znamke in znaka materialnopravno vprašanje. Isto velja za vse ostalo, kolikor se nanaša na izkoriščanje ugleda. Ali je ta predpostavka podana, je v celoti materialnopravno vprašanje. O tem odloča sodišče in ne izvedenec. Opustitev postavitve izvedenca torej ni imela učinka na pravilnost prvostopenjske odločitve.
Pritožbeno sodišče je pritožbo v delu glede stroškov uničenja športnih copatov zavrnilo zato, ker glede na 121. člen ZIL-1 imetnik znamke takšnega zahtevka nima. To sicer ne pomeni, da tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve stroškov izvršitve pravnomočne sodbe. Če se bo sodba izvršila v izvršilnem postopku, se bo o povrnitvi izvršilnih stroškov odločalo v tem postopku. V okviru tega postopka mora končno stroške nositi dolžnik, če tako zahteva upnik (peti odstavek 38. člena ZIZ). Vendar pa to ni nekaj, kar bi lahko tožeča stranka zahtevala že v pravdnem postopku.
Odškodninski zahtevek po drugem odstavku 121.a člena ZIL-1 lahko zahteva imetnik znamke tudi v primerih, ki kot takšni niso bili predvideni po Direktivi 2004/48/ES.
Vsebino direktive je morala Republika Slovenija prenesti v notranji slovenski pravni red. Direktiva sama ni določila, da bi država članica ne smela določiti predpostavk za odgovornost kršitelja širše, kot direktiva sama. Povedano drugače, direktiva sama ni določila, da država članica ne sme opredeliti predpostavk za odgovornost tako, da kršitelj odgovarja strožje, kot je to predvidela direktiva sama. To ne izhaja iz uvodnega dela direktive (št. 26), kolikor se ta izrecno nanaša na takšen zahtevek. Sicer pa pomeni postrožitev odgovornosti morebitnega kršitelja (v primerjavi s predlogo iz navedene direktive) zgolj tisto, za kar se sicer zavzema direktiva sama (gl. npr. št. 3 uvodnega dela). Pomeni namreč nastanek še bolj učinkovitega sredstva za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine kot je tisti, ki ga predvideva direktiva sama. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče meni, da besedilo 121.a člena ZIL-1 ne nasprotuje direktivi, ne glede na to, da gre za odstopanje od tega, kar predvideva.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
spor o pristojnosti - pristojnost - fizična oseba - postopek v gospodarskih sporih - pristojnost okrajnega sodišča - civilnopravno razmerje
Četudi gre namreč za spor med družbenikom in družbo, iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da bi bilo zanj treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). Iz spisovne dokumentacije je razvidno le, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke vračilo posojila, na podlagi Posojilne pogodbe, tožena stranka pa trdi, da ji je posojilo vrnila.
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – zahteva upnikov
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, pododdelek 5. 3. 7 ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha. Kot dodaten argument v prid navedenemu stališču je tudi dejstvo, da upniški odbor v stečajnem postopku ni obvezen organ, temveč je oblikovan zgolj, če tako zahtevajo upniki (2. točka prvega odstavka 77. člena ZFPPIPP).
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – pravni učinki – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave
ZFPPIPP izrecno ne določa, kakšna je usoda upniškega odbora v primeru, ko se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave. ZFPPIPP v pododdelku 5.3.7, ki ureja posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave, ne predvideva kontinuitete vseh učinkov in dejanj iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek. Posebna pravila veljajo le glede nedovoljenega pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov in prijave ter plačila določenih terjatev. Iz navedenega je tako razbrati, da se učinki začetka postopka prisilne poravnave raztezajo na stečajni postopek le v navedenih, izrecno določenih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081170
SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19. OZ člen 2, 3.
upravljanje poslovnih stavb – dobava vode – skupno odjemno mesto – najem poslovnega prostora – zavezanec za plačilo dobavljene vode – pasivna legitimacija lastnika – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja – dispozitivna narava zakonskih določb – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnes). Tožeča stranka ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje tožena stranka, zato sodišče prve stopnje navedenih pogodb za odločitev v konkretnem sporu, ko gre za razmerje med dobaviteljem vode in lastnikom poslovnega prostora, ni moglo upoštevati.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožničine navedbe, da bo takso plačala, ko ji bodo nakazana ustrezna sredstva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084373
ZASP člen 80, 81, 168, 168/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
fotografije – objava fotografij – materialne avtorske pravice – pogodba o odplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic – načelo pisnosti – in dubio pro auctore – dovoljenje avtorja – avtorski honorar – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – nepremoženjska škoda – porušeno psihično stanje – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z 81. členom ZASP se v primeru, če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera. Uporabljajo se objektivna merila, ki ustrezajo tržnim razmeram, opravijo se lahko tudi poizvedbe o podobnih plačilih na trgu. Ne gre torej za ugotavljanje običajne cene za uporabo fotografij tožnika v času, ko so bile objavljene, ampak za vprašanje, kakšno je bilo običajno plačilo za objavo primerljivih fotografij v primerljivih časopisnih medijih (tiskanih in spletnih) v primerljivem obdobju.
stečaj podjetnika – prenehanje delovnega razmerja po odločbi sodišča med postopkom osebnega stečaja – plače – odškodnina – denarno nadomestilo namesto reintegracije – umestitev terjatve na plačilo odškodnine (denarnega nadomestila) zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi – odpravnina – denarno povračilo – prednostne terjatve – postopek osebnega stečaja – posebna pravila za prednostne terjatve – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – tekoči stroški stečajnega postopka – drugi stroški stečajnega postopka
Kot prednostne terjatve se v postopku osebnega stečaja plačajo plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno. Za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka pa imajo pravno naravo prednostnih terjatev tudi davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s prej navedenimi izplačili. Tudi te terjatve nastanejo po začetku stečajnega postopka, saj delavcem z začetkom stečajnega postopka delovno razmerje ne preneha avtomatično, pač pa šele na podlagi upraviteljeve odpovedi pogodb o zaposlitvi, pa jim je ZFPPIPP priznal pravno naravo prednostnih terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih zakona o poplačilu terjatev upnikov, in ne pravne narave stroškov stečajnega postopka.
Čeprav je bila ugotovljena nezakonitost še pred začetkom postopka osebnega stečaja odpovedane pogodbe o zaposlitvi, tožnikova reintegracija po začetku postopka osebnega stečaja ne bi bila več mogoča zaradi prenehanja podjema kot pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja zoper podjetnika.
Ni razumnega razloga za različno obravnavanje odpravnine in denarnega povračila delavcu iz 118. člena ZDR-1 v stečajnem postopku. Obema je skupno, da gre za določeno denarno nadomestilo za prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080719
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 62, 67. OZ člen 190.
izčlenitev – ponovna prisilna poravnava – prenos terjatve na izčlenjeno družbo – univerzalno pravno nasledstvo – neupravičena pridobitev – terjatve, ki v času obračuna izčlenitve še niso obstajale – neposlovne terjatve – dvojno plačilo – vračilo preveč plačanega – pravni učinki pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti – pravnomočen sklep o izvršbi – pravna varnost – ugovori v izvršilnem postopku
Ker je v izčlenitveni načrt potrjene prisilne poravnave vključena (tudi) nabavna pogodba z dne 26. 2. 2013, je aktivno legitimacijo družbi A-T, d.d., sicer mogoče pripisati, a le v zvezi z zahtevkom iz naslova rabatov za lojalnost in marketing. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila prenesena tudi nabavna pogodba, da je terjatev za plačilo rabatov zato del premoženja izčlenjenega A - tj. A-T, d.d. oziroma da je slednja univerzalna pravna naslednica v zvezi s prenesenim premoženjem.
Pri presoji, ali ima tisti, ki je plačal (prostovoljno ali prisilno) na podlagi izvršilnega naslova, pravico zahtevati vračilo preveč (dvakrat) plačanega zneska po pravilih o neupravičeni pridobitvi, je treba ustrezno upoštevati pravila o pravnih učinkih pravnomočnosti. Pravnomočno razsojena zadeva je pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za ponovno odločanje o isti zadevi (drugi odstavek 319. člena ZPP). Če je bilo npr. s pravnomočno sodbo stranki naloženo plačilo določene obveznosti, je s tem pravnomočno odločeno, da ta obveznost obstaja v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti te sodbe. Slednje pa vključujejo vse okoliščine, ki so nastale do konca obravnave v zadevi, v kateri je bila izdana taka sodba. Zato v drugem postopku ni več mogoče (uspešno) uveljavljati, da obveznost ne obstaja, ker naj bi prenehala na podlagi dejstev, ki so nastala v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti te sodbe.
Pravnomočni sklep o izvršbi ima učinke pravnomočne sodbe: med strankama učinkuje tako, da sta vezani nanj in ga morata šteti za resničnega in pravilnega. Zato tudi navedba o dvojnem plačilu dolga v tem postopku ne more biti uspešna, dokler obstoji pravnomočna odločba, iz katere izhaja, da je dolg v trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost, še vedno obstajal. Ustanova pravnomočnosti zagotavlja pravno utrjenost sodnih odločb in je nujna za pravno varnost. Idealno sicer je, če se pravnomočnost razteza na pravno odločitev, pri kateri sta tako dejanska kot pravna podlaga pravilni. Če te skladnosti ni, pa je načelo pravne varnosti močnejše od načela dejanske in pravne pravilnosti.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 22, 23. ZNISESČP člen 1, 2, 5, 9, 9/4, 11, 11/1, 15, 15/3, 16, 16/2, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZPP člen 158.
neizplačane stare devizne vloge - prekinitev postopka - pravica do sodnega varstva - odložitev odločanja do pridobitve podatkov - nedoločenost odloga postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - znisesčp - verifikacijski postopek - pobuda za oceno ustavnosti
Z odlogom odločanja v verifikacijskem postopku do pridobitve podatkov iz BIH, s katerimi niti toženka niti RS ne razpolagata, od česar pa je nedvomno odvisna odločitev o verifikaciji zahtevka varčevalca (torej presoja, ali gre za staro neizplačano devizno vlogo iz 2. člena ZNISESČP ali pa nemara za devizno vlogo, ki je bila upniku že delno ali v celoti izpolnjena) se tako zagotavlja varstvo javnega interesa države pred dvojnimi izplačili. Enostranski postopek, v katerem bi organ odločal o zahtevku varčevalke zgolj na podlagi njenih dokazil brez pridobitve podatkov banke o stanju na računu varčevalke bi namreč pomenil izključitev pravice države RS do nadzora nad uporabo premoženja v skladu s splošnim oziroma javnim interesom (drugi odstavek 1. člena Protokola št. 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah). Zato ni utemeljen očitek pritožbe o kršitvi pravice do sodnega varstva tožnice oziroma nesorazmernosti posega v njeno pravico do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo predlogu pritožbe, ki je predlagala prekinitev pritožbenega postopka in sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno ustavnosti prvega odstavka 20. člena ZNISESČP v povezavi z določbo prvega odstavka 21. člena ZNISESČP glede ustavne skladnosti določb s 23. členom URS.
predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec – odprava kršitve med pravdo – sporazumna razveza prodajne pogodbe – upravičenja solastnika
Kršitve predkupne pravice ni, če stvar ni bila prodana in prenos lastninske pravice ni bil opravljen. Prodaja in prenos lastninske pravice morata biti učinkovita in to v času odločanja. Če pogodbeni stranki kupno pogodbo sporazumno razveljavita, predkupni upravičenec nima več podlage za zahtevek, da ji prodajalec nepremičnino proda pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljene prodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-1 233, 233/6, 233/7, 443, 443/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe
Izvedba stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe je v interesu tistih subjektov, ki pričakujejo kakršnokoli poplačilo iz tega premoženja, ne pa v javnem interesu. Zato določila o oprostitvi dolžnika predujma za začetek stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče smiselno uporabiti tudi za družbenike in poslovodje izbrisane družbe.