plačilo sodne takse - procesna predpostavka - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožničine navedbe, da bo takso plačala, ko ji bodo nakazana ustrezna sredstva.
spor o pristojnosti - pristojnost - fizična oseba - postopek v gospodarskih sporih - pristojnost okrajnega sodišča - civilnopravno razmerje
Četudi gre namreč za spor med družbenikom in družbo, iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da bi bilo zanj treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). Iz spisovne dokumentacije je razvidno le, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke vračilo posojila, na podlagi Posojilne pogodbe, tožena stranka pa trdi, da ji je posojilo vrnila.
predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec – odprava kršitve med pravdo – sporazumna razveza prodajne pogodbe – upravičenja solastnika
Kršitve predkupne pravice ni, če stvar ni bila prodana in prenos lastninske pravice ni bil opravljen. Prodaja in prenos lastninske pravice morata biti učinkovita in to v času odločanja. Če pogodbeni stranki kupno pogodbo sporazumno razveljavita, predkupni upravičenec nima več podlage za zahtevek, da ji prodajalec nepremičnino proda pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljene prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0080029
OZ člen 73, 190, 193. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSReg člen 41. ZIZ člen 270.
zastopnik – vpis v sodni register – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – nepoštenost – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost
Ker toženec v času, ko so bile sklenjene sporne posojilne pogodbe, tožnice ni bil upravičen zastopati, tožnica pa naknadno pogodb ni odobrila, pogodbe niso bile veljavno sklenjene (73. člen OZ) in da mora toženec, ki se je s posojili brez pravne podlage neupravičeno okoristil, po 190. členu OZ prejeto vrniti tožnici. Toženec je bil nepošten, zato po 193. členu OZ dolguje zamudne obresti že od dneva pridobitve posojil. Toženec bi lahko veljal za poštenega pridobitelja le, če ne bi imel nobenega razloga za dvom o tem, kdo je tožničin zastopnik.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 22, 23. ZNISESČP člen 1, 2, 5, 9, 9/4, 11, 11/1, 15, 15/3, 16, 16/2, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZPP člen 158.
neizplačane stare devizne vloge - prekinitev postopka - pravica do sodnega varstva - odložitev odločanja do pridobitve podatkov - nedoločenost odloga postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - znisesčp - verifikacijski postopek - pobuda za oceno ustavnosti
Z odlogom odločanja v verifikacijskem postopku do pridobitve podatkov iz BIH, s katerimi niti toženka niti RS ne razpolagata, od česar pa je nedvomno odvisna odločitev o verifikaciji zahtevka varčevalca (torej presoja, ali gre za staro neizplačano devizno vlogo iz 2. člena ZNISESČP ali pa nemara za devizno vlogo, ki je bila upniku že delno ali v celoti izpolnjena) se tako zagotavlja varstvo javnega interesa države pred dvojnimi izplačili. Enostranski postopek, v katerem bi organ odločal o zahtevku varčevalke zgolj na podlagi njenih dokazil brez pridobitve podatkov banke o stanju na računu varčevalke bi namreč pomenil izključitev pravice države RS do nadzora nad uporabo premoženja v skladu s splošnim oziroma javnim interesom (drugi odstavek 1. člena Protokola št. 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah). Zato ni utemeljen očitek pritožbe o kršitvi pravice do sodnega varstva tožnice oziroma nesorazmernosti posega v njeno pravico do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo predlogu pritožbe, ki je predlagala prekinitev pritožbenega postopka in sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno ustavnosti prvega odstavka 20. člena ZNISESČP v povezavi z določbo prvega odstavka 21. člena ZNISESČP glede ustavne skladnosti določb s 23. členom URS.
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – zahteva upnikov
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, pododdelek 5. 3. 7 ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha. Kot dodaten argument v prid navedenemu stališču je tudi dejstvo, da upniški odbor v stečajnem postopku ni obvezen organ, temveč je oblikovan zgolj, če tako zahtevajo upniki (2. točka prvega odstavka 77. člena ZFPPIPP).
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – pravni učinki – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave
ZFPPIPP izrecno ne določa, kakšna je usoda upniškega odbora v primeru, ko se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave. ZFPPIPP v pododdelku 5.3.7, ki ureja posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave, ne predvideva kontinuitete vseh učinkov in dejanj iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek. Posebna pravila veljajo le glede nedovoljenega pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov in prijave ter plačila določenih terjatev. Iz navedenega je tako razbrati, da se učinki začetka postopka prisilne poravnave raztezajo na stečajni postopek le v navedenih, izrecno določenih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
določitev preživnine – preživninske zmožnosti staršev – potrebe otrok
Zavezanci za preživljanje otrok so njihovi starši (123. člen ZZZDR), zato prispevek tožnikovega očeta v obliki brezplačnega stanovanja ne zmanjšuje tožnikove preživninske dolžnosti.
preživnina – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskih zavezancev – dokazna ocena – dejanske ugotovitve o premoženjskem stanju – življenjski stil
Čeprav ni podatkov o višini njegovih dohodkov iz dejavnosti, je o njih mogoče sklepati tudi na podlagi njegovega premoženjskega stanja in življenjskega stila, kot je pravilno ravnalo prvo sodišče. Ugotovljene okoliščine (npr. nakup in obnova stanovanjske hiše, nakup in obnova počitniškega apartmaja, uporaba motornih vozil višjega razreda, utečena poslovna dejavnost, v kateri ima zaposlene delavce, občasno izvajanje del v tujini, oddajanje stanovanjskih prostorov v lastni hiši in počitniškega apartmaja, uporaba dražjih plovil med dopustom oziroma med preživljanjem prostega časa na morju) ne dopuščajo dvoma, da je premoženjsko stanje tožnikovega očeta tako dobro in hkrati toliko boljše od toženkinega, da ni podlage za zahtevano spremembo preživnine.
ugovor tretjega - odgovor upnika na ugovor tretjega - vročanje odgovora upnika tretjemu - stroški odgovora upnika na ugovor
Odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega temelji zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju, podanem v odgovoru na ugovor. Ker ni opravljena vsebinska presoja navedb strank in je odločitev sprejeta zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju in zakonski določbi drugega odstavka 65. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da sprejme odločitev o zavrnitvi ugovora, opustitev vročitve odgovora na ugovor pred tem, da sodišče sprejme odločitev o ugovoru, ne predstavlja kršitve do izjave.
pritožba – pritožbene navedbe – trditveno breme – meje preizkusa sodbe prve stopnje – tek zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – uspeh s pritožbo le glede odločitve o stranski terjatvi
S sklicevanjem na gradivo, ki ga je stranka predložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more doseči presoje utemeljenosti izpodbijane sodbe z vidika teh navedb in dokazov. Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje, tako da navedbe, še manj pa dokazi, podani v postopku pred izdajo sodbe, ne morejo predstavljati pritožbenih navedb.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – prodaja premoženja zaradi plačila navadnih terjatev – prodaja nepremičnine – hipoteka – dodatni sklep o prodaji
Dolžnik ni trdil, kakšna je višina obveznosti, ki jo ima do hipotekarnega upnika, zato ni mogoče preizkusiti njegovih trditev, da z morebitno prodajo zastavljenega premoženja po ceni 65.000,00 EUR ne bo mogel biti poplačan noben navadni upnik.
Za utemeljitev očitka, da prodaja zastavljenih nepremičnin ni v skladu z namenom vodenja postopka osebnega stečaja, ker da se iz kupnine ne bo oblikovala splošna stečajna masa, bi za ugotovitev tega dejstva moral dolžnik še trditi, da je o svojih obveznostih do hipotekarnega upnika dal upravitelju vse potrebne podatke.
Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
ZFPPIPP člen 77, 77/1, 77/1-2, 285, 313. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
sklep o prodaji – upniški odbor – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – mnenje upniškega odbora pred sklepom o prodaji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti
Na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak jo lahko upošteva le, če to zahtevajo pravdne stranke.
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, ZFPPIPP ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha.
ZFPPIPP člen 384, 386, 401, 401/1, 401/1-2, 401/1-2(1), 401/1-2(3). OZ člen 9, 9/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo - mesečno poročanje upravitelju - aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve - redno izpolnjevanje vseh obveznosti - odpust neplačanega dolga - izjema - dolžnost izpolnitve obveznosti
Obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo so jasne. Predpisane so v 384. členu, 386. členu in 401. členu ZFPPIPP. Le pod pogojem, da jih dolžnik v celoti izvršuje, se izkaže za vrednega, da mu sodišče po preteku preizkusne dobe preostanek neplačanega dolga tudi oprosti. Odpust obveznosti predstavlja izjemo od temeljnega načela obligacijskega prava, da mora vsak udeleženec v obligacijskem razmerju v celoti izpolniti svoje obveznosti in odgovarja zanje. Če pride do odpusta obveznosti, dolžnik po odpustu brez dolgov živi dalje, upniki pa ostanejo (delno) nepoplačani. Zato tisti dolžnik, ki ves čas trajanja preizkusnega obdobja ne izpolnjuje prav vseh zakonskih obveznosti, ne more doseči odpusta neplačanega dolga. Ena od takih obveznosti je tudi mesečno poročanje upravitelju o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev.
Dolžnik je v dopisu z dne 22. 5. 2015 v zvezi s prošnjo za izločitev dnevnic iz stečajne mase sodišče obvestil, da je 22. 5. 2015 začel delat pri G. d. o. o., ne pa stečajnega upravitelja. Njemu je šele 22. 7. 2015 poslal e-mail, da je od 29. 6. 2015 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in mu takrat hkrati poslal pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da je bil od 25. 5. do 25. 6. 2015 zaposlen. Že iz tega sledi, da je strogo, zgoraj citirano določilo tretje alineje 3. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP dolžnik kršil.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda pravnega dejanja – vročanje sodnih pisanj – napake pri vročanju – napaka poštnega uslužbenca
Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073750
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2, 143, 143/4. ZPSV člen 8. ZZVZZ člen 17, 17-5.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Navedeni prispevek zavezanci plačajo tudi od nagrade stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju in upravitelju prisilne poravnave.
premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.