predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec – odprava kršitve med pravdo – sporazumna razveza prodajne pogodbe – upravičenja solastnika
Kršitve predkupne pravice ni, če stvar ni bila prodana in prenos lastninske pravice ni bil opravljen. Prodaja in prenos lastninske pravice morata biti učinkovita in to v času odločanja. Če pogodbeni stranki kupno pogodbo sporazumno razveljavita, predkupni upravičenec nima več podlage za zahtevek, da ji prodajalec nepremičnino proda pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljene prodajne pogodbe.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084375
ZVPot-1 člen 37c, 37c/3, 38. OZ člen 640. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odstop od pogodbe – povrnitev škode – odškodninski zahtevek – poslovna odškodninska odgovornost – stroški postopka – nov narok po razveljavitvi odločbe
Tožeča stranka z odškodninskim zahtevkom dejansko zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napak oziroma za dokončanje del, ki bi jih morala opraviti tožena stranka. Tožeča stranka s tem zahtevkom zahteva odpravo napak na stroške tožene stranke, saj bo navedena dela morala opraviti po drugem podjemniku, s tem pa ji bodo lahko nastali višji stroški, kot so bili dogovorjeni v pogodbi. Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila navedenih stroškov, četudi ji še niso nastali, če bi jih uveljavila v okviru prekluzivnega roka, kot ga določa drugi odstavek 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 37c. členom ZVPot-1. Gre namreč za posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, ki izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da ji pripadajo stroški po tarifni številki 3102 po Zakonu o odvetniški tarifi, ker je bila zadeva razveljavljena in je bil opravljen nov narok. Sodna praksa, ki se je izoblikovala v podobnih primerih, priznava nagrado za (nov) narok, ne priznava pa nagrade za postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081170
SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19. OZ člen 2, 3.
upravljanje poslovnih stavb – dobava vode – skupno odjemno mesto – najem poslovnega prostora – zavezanec za plačilo dobavljene vode – pasivna legitimacija lastnika – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja – dispozitivna narava zakonskih določb – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnes). Tožeča stranka ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje tožena stranka, zato sodišče prve stopnje navedenih pogodb za odločitev v konkretnem sporu, ko gre za razmerje med dobaviteljem vode in lastnikom poslovnega prostora, ni moglo upoštevati.
možnost sodelovanja v postopku – obveznost obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov – nerelevantna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravil postopka, ki ni vplivala na zakonitost sklepa
Kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem se z določenega vidika kaže kot kršitev relativne narave. Glede na dikcijo navedene točke je ta namreč podana takrat, ko je stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nekim nezakonitim postopanjem, torej s kršitvijo določb ZPP. Sodišče prve stopnje se do dolžnikovih dokaznih predlogov ni opredelilo, saj je napačno ocenilo, da dokazi sploh niso predlagani, vendar pa so se dokazni predlogi nanašali na nerelevantne trditve. Tudi, če bi sodišče izvajalo dokaze, ne bi moglo sprejeti drugačne odločitve, saj dolžnikove navedbe niso bile relevantne in tudi ob ugotovitvi njihove resničnosti s predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti dolžnik ne bi uspel. To, da se sodišče do njih ni opredelilo, v konkretnem primeru zato predstavlja le relativno kršitev pravil postopka, ki zaradi navedenega ni vplivala na zakonitost odločitve.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
avtorsko delo – umetniško ustvarjanje – računalniški program – računalniška glasba – nove tehnologije pri ustvarjanju glasbe – ustvarjalni vložek – materialna avtorska pravica – odpoved materialni avtorski pravici – obvezno kolektivno upravljanje
Prvostopenjsko sodišče je dalo premajhen pomen dejstvu, da je toženkin zakoniti zastopnik pri ustvarjanju računalniško proizvedene glasbe vendarle pokazal neko stopnjo individualnega ustvarjanja. Res je pri tem uporabil računalniški program, kar je bilo nesporno ugotovljeno, a z odločilnim vložkom lastne ustvarjalne energije, in sicer z izbiro glasbil, tonov, itd. (glede na skope, a neprerekane navedbe toženke). Nekdo drug bi z istim programom torej izbral („ustvaril“) drugačno glasbo (melodijo), torej je program sam ni proizvedel povsem naključno, algoritmsko.
Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic po ZASP pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, če to avtor in /ali uporabnik želita ali ne, vendar če do upravljanja sploh pride. Pomeni (le), če se jih upravlja, se jih mora kolektivno, pri nas prek tožnika, sicer pa ne.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nepopoln ugovor – poziv k dopolnitvi ugovora – osebna vročitev poziva
Sodišče prve stopnje bi moralo sklep, s katerim je dolžnika pozvalo na dopolnitev ugovora, glede na težo posledic, ki v tem primeru doletijo dolžnika (zavrženje ugovora), vročiti dolžniku z osebno vročitvijo po pravilih iz 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – asfaltiranje ceste in postavitev droga za javno razsvetljavo – odvzem posesti – oviranje načina izvrševanja posesti
S protipravnim ravnanjem je tožena stranka vznemirjala tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice, ni pa mu odvzela posesti na spornem delu nepremičnine, zato se utemeljenost tožbenega zahtevka presoja po določbi 99. člena SPZ.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
določitev preživnine – preživninske zmožnosti staršev – potrebe otrok
Zavezanci za preživljanje otrok so njihovi starši (123. člen ZZZDR), zato prispevek tožnikovega očeta v obliki brezplačnega stanovanja ne zmanjšuje tožnikove preživninske dolžnosti.
prodajna pogodba – dvojno razpolaganje z istima nepremičninama – nakup apartmaja – neobstoj etažne lastnine – etažna lastnina – nevknjižba pravice uporabe na apartmajih v svojo korist – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje – zemljiškoknjižno dovolilo – intabulacijska klavzula – nepremičninski posrednik – dobra vera
Ni dvoma, da je bila tožeča stranka prvi kupec spornih apartmajev, ki sta ji bila s strani druge tožene stranke kot prodajalke tudi izročena, prvi toženec pa ima položaj drugega pridobitelja ter je šlo pri sklenitvi obeh notarskih zapisov za primer dvojnega razpolaganja z istima nepremičninama, kolikor se notarska zapisa nanašata tudi na oba apartmaja. Druga tožena stranka je s prodajo apartmajev tožnici izčrpala svoja razpolagalna upravičenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084384
OZ člen 197. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev stroškov, nastalih s prestavitvijo javne poti – dejanska razlastitev – občinska pot – izdatek za drugega – dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za postopek – nagrada za narok
Odločilno je, da je občinska pot do prestavitve potekala po tožnikovih nepremičninah, ne da bi bil formalno izveden postopek razlastitve in ne, da bi tožnik ali njegovi pravni predniki za to dobili kakršnokoli odškodnino.
Sodišču res ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), poleg tega pa je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov za dokazovanje dejstva, ki ga je štelo za nedokazanega (da je tožnik pristal, da sam financira prestavitev ceste), kar predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, posledično pa bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ponovnem odločanju o stroških pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 4. točko opombe št. 3 Tarife, ki določa, da če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek (ne pa tudi za narok) pred tem sodiščem všteje v nagrado v ponovljenem postopku.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 273, 273/2. ZPP člen 5, 5/1.
denarna kazen za kršitev začasne odredbe – izterjava denarne kazni – izvršilni naslov – kontradiktornost postopka – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – neizpolnitev obveznosti – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene za primer kršitve začasne odredbe, je poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, mora sodišče dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem.
nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – lastninska pravica v pričakovanju
V konkretnem primeru kupčeva (tožnikova) skrbnost, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim, ni pravno relevantna, kot tudi ni pravno pomembna upničina (toženkina) dobra vera in sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – prodaja premoženja zaradi plačila navadnih terjatev – prodaja nepremičnine – hipoteka – dodatni sklep o prodaji
Dolžnik ni trdil, kakšna je višina obveznosti, ki jo ima do hipotekarnega upnika, zato ni mogoče preizkusiti njegovih trditev, da z morebitno prodajo zastavljenega premoženja po ceni 65.000,00 EUR ne bo mogel biti poplačan noben navadni upnik.
Za utemeljitev očitka, da prodaja zastavljenih nepremičnin ni v skladu z namenom vodenja postopka osebnega stečaja, ker da se iz kupnine ne bo oblikovala splošna stečajna masa, bi za ugotovitev tega dejstva moral dolžnik še trditi, da je o svojih obveznostih do hipotekarnega upnika dal upravitelju vse potrebne podatke.