PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066659
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/3, 5, 5/2, 5/2-3, 5/2-3(4), 123a. ZJC-B člen 19. ZJC člen 3, 3/1. ZPrCP člen 27, 27/8.
uporaba javnih cest – pravila cestnega prometa – dolžnost upoštevanja pravil – obstoj prekrška – prehodne in končne določbe ZJC-B – obstoječe javne ceste – delitev in kategorizacija javnih cest – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – novela ZCes-1A – uporaba tega zakona za obstoječe javne ceste – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – javna cesta – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti
Razlaga prvostopenjskega sodišča, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, zaradi česar je lastnik nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, v obdobju, v katerem občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine, izkazuje upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice, dolžan spoštovati zgolj prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, ni pravilna.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalno nadzorstvo - opravljanje življenjskih potreb
Pri tožnici do dokončnosti odločbe kljub demenci ni bilo potrebno stalno nadzorstvo (temveč le občasno), poleg tega je sama zmogla zadovoljevati večino osnovnih življenjskih potreb (sama se obuje in obleče, sama skrbi za higieno v smislu osnovnega umivanja, se sama giblje v stanovanju in sama hrani). Stanje po dokončni odločbi in kakršnekoli spremembe niso stvar tega postopka, ampak se pri tožencu lahko začne nov postopek z novo dokumentacijo. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je zato neutemeljen.
Tožnik kot zavarovanec, ki si sam plačuje prispevke, zaradi neporavnanih prispevkov ni mogel pridobiti veljavne naročilnice za nabavo medicinsko tehničnih pripomočkov (za oskrbo stome), kot je sicer določeno v 212. in naslednjih členih POZZ, in uveljaviti pravice do teh pripomočkov na način, kot ga določa POZZ, zato jih je kupoval samoplačniško. Po 78. a členu ZZVZZ zaradi neplačanih prispevkov pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja določenim zavarovancem niso izgubljene, temveč le zadržane, dokler obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov niso poravnane. Zavarovanec lahko pravice, ki so bile zadržane, uveljavlja po poplačilu dolga. Zato je tožnik po tem, ko so bili prispevki poravnani, upravičen do povračila stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov.
nezmožnost za delo - bolezen - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik, invalid III. kategorije invalidnosti, s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času po 6 ur dnevno, je bil v spornem obdobju v skladu s preostalo delovno zmožnostjo sposoben za delo 6 ur dnevno, kar pomeni, da je bil v istem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni le 2 uri dnevno. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijane upravne odločbe utemeljeno odpravilo in odločilo, da je bil tožnik v spornem obdobju v skladu s preostalo delovno zmožnostjo sposoben za delo 6 ur dnevno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v polnem delovnem času.
ničnost letnega poročila - sklep skupščine - pravica do obveščenosti
Načeloma velja, da delničar nima pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti letnega poročila, v katerem so bile postavke na strani sredstev prevrednotene in na podlagi katerega je dobil izplačane dividende, vendar je potrebno na interes (zlasti manjšinskega) delničarja gledati z dolgoročnega vidika. Če se družba z izplačevanjem dobička, ki ga ne bi smelo biti, izčrpava in na koncu celo preneha, bi lahko bil dolgoročno gledano interes delničarjev enak interesu upnikov, na vsak način pa bi šlo za ravnanje v nasprotju z javnim interesom, saj je dolgoročno uspešno delovanje gospodarskih družb v javnem interesu. Zato ni videti ovir, da bi v konkretni situaciji tudi delničarji lahko zahtevali ugotovitev ničnosti letnega poročila po prvi alineji prvega odstavka 401. člena ZGD-1.
ZUTD člen 61, 62, 63, 63/1, 63/4. ZDSS-1 člen 19, 58, 58/1, 63, 63/1, 74. ZUS-1 člen 52, 74. ZUP člen 138, 138/1, 140, 144, 145, 286.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - samostojna dejavnost - objektivni razlogi - odjava zavarovanja - socialni spor - navajanje dejstev - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je prenehal opravljati samostojno dejavnost, ker je bil posel s ključnim poslovnim partnerjem zaključen, do novih poslov s tem partnerjem ni prišlo zaradi njegovih likvidnostnih težav, drugih poslov z drugimi partnerji pa zaradi tržne situacije in specifičnosti njegovih storitev, kljub prizadevanjem ni uspel pridobiti. Z opravljanjem samostojne dejavnosti je prenehal iz objektivnih razlogov, zato niso podani razlogi za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Že toženec bi moral za razjasnitev dejanskega stanja in ugotovitev vseh pravno relevantnih dejstev v zvezi z razlogi za tožnikovo prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, v kolikor je menil, da navedbe niso dovolj popolne, dokazi pa ne zadostni, ne le pozvati tožnika na dopolnitev vloge, temveč izvesti poseben ugotovitveni postopek po ZUP, v katerem bi moral najmanj zaslišati tožnika in iz uradne evidence pridobiti podatke o likvidnosti tožnikovega glavnega poslovnega partnerja, oziroma izvesti še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tožnik je v sodnem postopku vsa pravno relevantna dejstva navajal do konca prvega naroka, torej pravočasno po ZPP, in do tedaj tudi podal dokazne predloge, med drugim predložil tudi dopis o poslovnem sodelovanju in predlagal svoje zaslišanje ter zaslišanje prič. Zato je sodišče prve stopnje te dokaze utemeljeno izvedlo in na njih tudi oprlo izpodbijano s
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi gospodarske krize in padca trga prehrane optimizirala stroške dela tako, da je zmanjšala število zaposlenih v vodstvu prodaje (ekonomski razlog), ukinila delovno mesto pomočnika direktorja prodaje (na katerem je bil zaposlen tožnik) in delovne naloge prerazporedila na direktorja prodaje (organizacijski razlog). Tožena stranka je dokazala, da je potreba po opravljanju tožnikovega dela prenehala zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov, kar predstavlja utemeljen (poslovni) odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZUJF člen 188, 246, 246/3. ZDR-1 člen 73, 73/1, 73/1-5, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2. ZSV člen 56, 56/5.
prenehanje delovnega razmerja -odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tožnici ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj nima vseh potrebnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Izpodbijani sklep se v uvodu ne sklicuje na odpovedni razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 niti na kakšno drugo določbo ZDR-1, ampak se sklicuje na ZUJF, ki ne predstavlja podlage za prenehanje delovnega razmerja v konkretnem primeru. Izpodbijani sklep v izreku v nasprotju s pravili glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem dokončnosti sklepa, tj. z njegovo vročitvijo, in ne z iztekom odpovednega roka, ki velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstoji kakšen od odpovednih razlogov iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec navesti in obrazložiti odpovedni razlog in tudi okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče (drugi odstavek 87. člena ZDR-1), česar tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla oziroma obrazložila. Poleg tega bi morala iz izpodbijanega sklepa izhajati izjava volje tožene stranke, izražena z namenom in učinkom, da delovno razmerje med pravdnima strankama preneha. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi tožena stranka uveljavljala svoje oblikovalno upravičenje, ampak navaja zgolj ugotovitev, da je odpadel razlog, zaradi katerega je bil sklenjen dogovor in pogodba o zaposlitvi. Prav tako iz sklepa ni razvidno, da tožnica zaradi razrešitve s funkcije direktorice ne bi več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in da nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način in po postopka, ki izhaja iz določb ZDR-1, je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonit. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kot nezakonit razveljavilo.
ZDR-1 člen 85, 87, 89, 89/1, 89/1-2, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 126, 127, 127/3, 157.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sodna razveza - nadurno delo
Delodajalec mora razlog nesposobnosti pisno obrazložiti tako v pisni seznanitvi pred odpovedjo kot tudi v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, na podlagi katerih lahko delavec ugotovi razlog nesposobnosti in pripravi svojo obrambo ter na podlagi katerih je v sodnem postopku mogoče preizkusiti utemeljenost odpovednega razloga. V konkretnem primeru pisna seznanitev pred odpovedjo in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne dosegata standarda obrazloženosti. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla, v čem tožnica dela ni organizirala in primerno vodila oziroma, kako bi ga morala organizirati in voditi. Ni navedla niti, kakšni so bili načini dela oziroma vodenja in kakšni bi morali biti ter zakaj in kakšno škodo so ti načini dela povzročali toženi stranki. Prav tako ni navedla, kakšne lastnosti in sposobnosti bi morala tožnica imeti ter zakaj je zaradi lastnosti oziroma sposobnosti, ki jim ima, nesposobna za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
Glede na določbo 157. člena ZDR je dopusten dogovor med delavcem in delodajalcem, v skladu s katerim je delavec dolžan (če se izkaže potreba) opravljati nadurno delo, dodatnega plačila za opravljanje nadurnega dela pa ne dobi (v smislu dodatka za nadurno delo iz tretjega odstavka 127. člena ZDR), ampak je že vključeno v dogovorjeno osnovno plačo delavca. Takšen dogovor je dopusten le ob izpolnjevanju dodatnega pogoja, da gre za eno izmed skupin delavcev, ki jih izrecno omenja 157. člen ZDR, ter če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma, če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožnica sodila v eno izmed treh kategorij delavcev, določenih v 157. členu ZDR. Prav tako so pomanjkljive ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem, ali si je tožnica lahko razporejala delovni čas samostojno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave - obrazložitev sodbe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj navaja, da je odločitev oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, ni pa se opredelilo do tožničinih navedb niti ni pojasnilo, katera so dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana pa je tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje tožničin dokazni predlog, da se postavi nov sodni izvedenec, zavrnilo brez obrazložitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje pisanj – vročitev sodbe – tek pritožbenega roka – pravočasnost pritožbe – vročilnica – povratnica – javna listina – izpodbijanje domneve o resničnosti podatkov na vročilnici – dokazno breme obrambe – zavrnitev pritožbe
Obtoženec je dolžan dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel. S pavšalnim zatrjevanjem, da je sodbo prejel tri dni kasneje, ne vnaša dvoma v resničnost podatka na vročilnici.
definicija invalidnosti - invalidnost III. kategorije - spremembe v zdravstvenem stanju - delovna zmožnost ob nastopu dela
Invalidnosti ni mogoče ocenjevati zgolj za zadnje delovno mesto, na katero je zavarovanec razporejen, ampak v povezavi s splošnim delom definicije, ki zmanjšanje delovne zmožnosti navezuje na možnost zagotovitve, ohranitve delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Pri tožniku zato invalidnost ne more biti ocenjevana niti pogojevana zgolj z dejstvom, da kljub pozitivnemu zdravniškemu spričevalu, ki ga ni izdal pooblaščeni specialist medicine dela, za delo pomožnega gradbenega delavca ob zaposlitvi v letu 2011 ni bil zmožen. Bistveno je, da je istovrstno delo, na podlagi katerega je bil tudi pokojninsko in invalidsko zavarovan, opravljal že od leta 2001 in da je v času zavarovanja dejansko prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, da zaradi skoliotične deformacije hrbtenice in telesa za delo pomožnega gradbenega delavca več ni zmožen, zmožen pa je za lahko fizično delo s stvarnimi omejitvami v polovičnem delovnem času, tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami v krajšem delovnem času in toženi stranki naložilo odločitev o delni invalidski pokojnini.
Preživninsko breme je dolžnost staršev, a ne prek razumnih meja in meja njihovih sposobnosti, sploh pa ne tako, da bi se z določitvijo nerazumno visoke preživnine, ki je starši očitno ne zmorejo plačevati, ogrožal osnovni življenjski standard preživninskih zavezancev, očeta in mame.
ZSVarPre člen 36, 36/7. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-8.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
Ustavno sodišče RS je ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči. Zato je zmotno pritožničino stališče o protiustavnosti določb ZSVarPre, ki urejajo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/3, 428. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 149. Pravilnik v postopku ugotavljanja in priznavanja poklicne bolezni člen 4.
telesna okvara - invalidnina
Veljavni ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine na temelju telesnih okvar, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Tožničine zdravstvene težave, ki sicer predstavljajo 30 % telesno okvaro, so posledica degenerativnih sprememb zaradi patoloških procesov na hrbtenici, ki so postopoma prispevali k nastanku zdravstvenih težav in se tudi klinično manifestirali. So posledica bolezni in ne poklicne bolezni, zato nima pravice do invalidnine.
ZSPJS člen 3, 3a, 16, 16/3, 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 3, 3/1, 5, 5/5, 11. OZ člen 87, 87/1, 191.
Pri presoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto poslovni sekretar VI, ko je bila toženka premeščena iz V. v VI. tarifno skupino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 1. odstavka 19. člena ZSPJS, iz katere izhaja, da se dosežena napredovanja ne prenesejo. Predvidena je le možnost, da se izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta zviša za en plačni razred. Tožena stranka bi morala biti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto poslovni sekretar VI uvrščena v 22. plačni razred, povečan za en plačni razred, torej v 23. plačni razred. Toženi stranki je bila za sporno obdobje neutemeljeno obračunana in izplačana plača za 24. plačni razred namesto pravilno za 23. plačni razred. Ko pa je toženka s 1. 10. 2009 s tožnico ponovno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto v V. tarifnem razredu, so se ji lahko upoštevala le napredovanja, ki jih je dosegla na prejšnjem (zadnjem) delovnem mestu (1. odstavek 20. člena ZSPJS). Tako bi bila tožena stranka ob upoštevanju 19. izhodiščnega razreda, povečanega za dve napredovanji, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni administrator V (I) upravičena do uvrstitve v 21. plačni razred ne pa do 25. plačnega razreda, kot je bilo določeno v aneksu k PZ z dne 1. 10. 2009. Ker je bila toženi stranki v spornem obdobju preveč izplačana plača, je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačanih plač utemeljen.
invalidska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva - prepozen predlog za obnovo postopka
Ker je bilo o pravici do invalidske pokojnine odločeno s pravnomočno odločbo, s katero je tožnik pridobil pravico do invalidske pokojnine, od njene vročitve pa je preteklo več kot 3 leta, se zahteva tako v primeru, da gre za zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine zaradi poklicne bolezni oziroma za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, kot v primeru, da gre za predlog za obnovo postopka, edino lahko zavrže. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Skladno z 2. odstavkom 267. člena ZUP enako (razen v določenih primerih) ravna organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka in predlog zavrže, če ugotovi, da je od dokončnosti odločb, ki jih želi obnoviti, preteklo več kot 3 leta. Zato je sodišče prve stopnje, ki je sicer drugače kot toženec, ki je štel, da gre za novo zahtevo, štelo, da je tožnik predlagal obnovo postopka, utemeljeno zaključilo, da je bila zahteva pravilno zavržena, in da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023438
ZKP člen 133, 364, 364/1, 365, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1. KZ-1 člen 57, 57/2.
izvirnik sodbe – zapisnik o glavni obravnavi – popravni sklep – pisno izdelana sodba – ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena – odprava formalnih in vsebinskih napak v izvirniku – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – preizkusna doba – ni odločitve o trajanju preizkusne dobe – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. Vsebinskih napak oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa po 133. ali 365. členu ZKP. Če sodišče v razglašeni sodbi ni odločilo o določenem vprašanju (v konkretnem primeru o trajanju preizkusne dobe v pogojni obsodbi), je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016137
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 299.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - zdrs - krivdna odškodninska odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju svojega dela, ko mu je pri sestopu iz vakumskega kanala na pol metra nižja tla spodrsnilo, zaradi česar je utrpel zvin desnega gležnja. Tožena stranka tožniku ni omogočila varnega dela, saj ni namestila stopnic za sestop, kjer je bilo treba premagati višino več kot pol metra. Poleg tega je bil v času škodnega dogodka kanal, v katerega je stopil tožnik, pokrit s polno kovinsko ploščo, kar je bilo neprimerno (pokrov bi moral biti iz rešetkaste pločevine, kar bi onemogočalo zdrs ob morebitnem mokrem pokrovu). Tožena stranka tožnika ni opremila z ustrezno obutvijo in mu ni dala ustreznih navodil za obhod stroja, pri katerem je prišlo do tožnikove poškodbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku za nastalo škodo krivdno odškodninsko odgovorna. Tožnik pa k nastanku nezgode ni soprispeval.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. 339/2-14. OZ člen 179.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev izvedbe dokaza – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V opisu kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe ni navedeno, da je toženec tožnika porezal tudi po rokah in nogah.