Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Tožnica je za dodelitev izredne denarne socialne pomoči navedla stroške, ki ne predstavljajo izrednih stroškov, niti takšnih stroškov, ki bi nastali zaradi nesreče ali višje sile. Z mesečnim dohodkom 541,92 EUR ni prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Poleg tega tudi ni izkazala izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti. Tožbeni zahtevek na priznanje izredne denarne socialne pomoči je zato neutemeljen.
PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066659
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/3, 5, 5/2, 5/2-3, 5/2-3(4), 123a. ZJC-B člen 19. ZJC člen 3, 3/1. ZPrCP člen 27, 27/8.
uporaba javnih cest – pravila cestnega prometa – dolžnost upoštevanja pravil – obstoj prekrška – prehodne in končne določbe ZJC-B – obstoječe javne ceste – delitev in kategorizacija javnih cest – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – novela ZCes-1A – uporaba tega zakona za obstoječe javne ceste – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – javna cesta – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti
Razlaga prvostopenjskega sodišča, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, zaradi česar je lastnik nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, v obdobju, v katerem občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine, izkazuje upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice, dolžan spoštovati zgolj prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, ni pravilna.
ZSPJS člen 3, 3a, 16, 16/3, 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 3, 3/1, 5, 5/5, 11. OZ člen 87, 87/1, 191.
Pri presoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto poslovni sekretar VI, ko je bila toženka premeščena iz V. v VI. tarifno skupino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 1. odstavka 19. člena ZSPJS, iz katere izhaja, da se dosežena napredovanja ne prenesejo. Predvidena je le možnost, da se izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta zviša za en plačni razred. Tožena stranka bi morala biti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto poslovni sekretar VI uvrščena v 22. plačni razred, povečan za en plačni razred, torej v 23. plačni razred. Toženi stranki je bila za sporno obdobje neutemeljeno obračunana in izplačana plača za 24. plačni razred namesto pravilno za 23. plačni razred. Ko pa je toženka s 1. 10. 2009 s tožnico ponovno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto v V. tarifnem razredu, so se ji lahko upoštevala le napredovanja, ki jih je dosegla na prejšnjem (zadnjem) delovnem mestu (1. odstavek 20. člena ZSPJS). Tako bi bila tožena stranka ob upoštevanju 19. izhodiščnega razreda, povečanega za dve napredovanji, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni administrator V (I) upravičena do uvrstitve v 21. plačni razred ne pa do 25. plačnega razreda, kot je bilo določeno v aneksu k PZ z dne 1. 10. 2009. Ker je bila toženi stranki v spornem obdobju preveč izplačana plača, je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačanih plač utemeljen.
ZDR člen 87, 87/2, 89, 118, 137, 138, 138/1. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila uporabilo določbe ZDR, čeprav je v času odločanja že veljal ZDR-1, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da je lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugih razlogov tudi v času teka odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar to ne pomeni, da tožnik zoper to redno odpoved pogodbe o zaposlitvi nima sodnega varstva. Sodišče prve stopnje zato tožbe pravilno ni zavrglo.
ZDR-1 člen 108, 111, 131. ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. OZ člen 188.
zamudna sodba - izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015385
ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine za premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala določenega dne, ko je bilo v carinskem postopku ugotovljeno, da gorivo, ki ga je razvažal, ni bilo obdavčeno, zato je bilo tožniku kot solidarnemu dolžniku naloženo plačilo celotnega zneska davka. Tožnik je plačal del tega davka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku naložila opravljanje nedopustnega dela, da je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem in da je tožniku nastala premoženjska škoda v višini plačanega davka, kar mu je tožena stranka dolžna povrniti. Tožnik je upravičen tudi do povračila nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, za strah, zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode ter zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZUTD člen 61, 62, 63, 63/1, 63/4. ZDSS-1 člen 19, 58, 58/1, 63, 63/1, 74. ZUS-1 člen 52, 74. ZUP člen 138, 138/1, 140, 144, 145, 286.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - samostojna dejavnost - objektivni razlogi - odjava zavarovanja - socialni spor - navajanje dejstev - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je prenehal opravljati samostojno dejavnost, ker je bil posel s ključnim poslovnim partnerjem zaključen, do novih poslov s tem partnerjem ni prišlo zaradi njegovih likvidnostnih težav, drugih poslov z drugimi partnerji pa zaradi tržne situacije in specifičnosti njegovih storitev, kljub prizadevanjem ni uspel pridobiti. Z opravljanjem samostojne dejavnosti je prenehal iz objektivnih razlogov, zato niso podani razlogi za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Že toženec bi moral za razjasnitev dejanskega stanja in ugotovitev vseh pravno relevantnih dejstev v zvezi z razlogi za tožnikovo prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, v kolikor je menil, da navedbe niso dovolj popolne, dokazi pa ne zadostni, ne le pozvati tožnika na dopolnitev vloge, temveč izvesti poseben ugotovitveni postopek po ZUP, v katerem bi moral najmanj zaslišati tožnika in iz uradne evidence pridobiti podatke o likvidnosti tožnikovega glavnega poslovnega partnerja, oziroma izvesti še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tožnik je v sodnem postopku vsa pravno relevantna dejstva navajal do konca prvega naroka, torej pravočasno po ZPP, in do tedaj tudi podal dokazne predloge, med drugim predložil tudi dopis o poslovnem sodelovanju in predlagal svoje zaslišanje ter zaslišanje prič. Zato je sodišče prve stopnje te dokaze utemeljeno izvedlo in na njih tudi oprlo izpodbijano s
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
ZDR-1 res ni določil, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora. Ker gre za izjemo od splošnega načela pravice do zagovora, je potrebno te izjeme razlagati restriktivno. Namen zagotavljanja zagovora ni dokazovanje neutemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventuelno pojasni svoja ravnanja. To pa tožniku ni bilo omogočeno, saj mu toženka niti pisne obdolžitve ni podala. Zato navedbe priče, da je tožnik „s povišanim glasom žalil in grozil“, ko mu je bilo predlagano, da naj sam napiše bianco odpoved, kar pa je tožnik zavrnil, se razburil in hitro zapustil prostor, ne dokazujejo obstoja okoliščin, zaradi katerih toženi stranki ne bi bilo potrebno tožniku omogočiti zagovor in mu predhodno podati in vročiti pisno obdolžitev.
ustavitev postopka - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - fikcija umika
Stranki v konkretnem socialnem sporu nista pristopili na prvi narok za glavno obravnavo in izostanka nista opravičili. Ker stranki tudi na naslednji narok nista pristopili, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Izostanek obeh strank z dveh zaporednih narokov povzroči fikcijo umika. Ni razloga, da bi sodišče nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkaže pravnega interesa.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti
Za ugotovitev, kdaj pride zavarovalnica v zamudo in kdaj začnejo teči zamudne obresti, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. kdaj je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer, 2. koliko znaša zakonski ali s pogodbo dogovorjeni rok za izplačilo zavarovalnine, 3. ali je bil za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice potreben določen čas in 4. kdaj bi morala zavarovalnica, upoštevajoč njeno profesionalno skrbnost, ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023483
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZKP člen 16, 16/3, 248, 249, 249/1, 371, 371/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – izvedenstvo – sodni izvedenec – dokazovanje s sodnim izvedencem – katalog strokovnih znanj – cestni promet – raziskave prometnih nezgod – kršitev pravice do obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – očividec prometne nesreče – priča – materialnopravno relevanten dokaz – razveljavitev sodbe
Primerjava kataloga strokovnih znanj za izvedence cestnega prometa kaže na bistveno razhajanje z znanjem, ki se zahteva za sodne izvedence s področja raziskav prometnih nesreč. Sodni izvedenec za področje „promet – cestni“ je praviloma strokovnjak gradbene stroke, ima znanje s področja cestne infrastrukture (tj. delovanje vozil in prevoz tovora v cestnem prometu, dinamika vozil, teorija prometnega toka, varnost v cestnem prometu). Sodni izvedenec s področja raziskav prometnih nezgod pa je praviloma strojni inženir, ki obvlada znanja iz teorije trkov, izračune spremenljivk pri zaviranju, vožnji v ovinku, kinematiki gibanja vozila v različnih položajih in drugo.
Materialnopravna relevantnost (dokaznega) predloga, da se zaslišita očividca prometne nesreče, je vsebovana že v predlogu samem, saj gre za osebi, ki naj bi videli prometno nesrečo. Zagovornik je s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal tudi njegov obstoj.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015865
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.
plačilo odškodnine - poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - vzročna zveza
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je utrpel pri svojem delu v času zaposlitve pri toženi stranki, in sicer naj bi se zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen pri njem razvila poklicna bolezen. Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da ni podana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in škodo na tožnikovem zdravju. Sodišče prve stopnje je namreč uporabilo previsok dokazni standard, ko je navedlo, da bi moral biti dokaz o vzročni zvezi neizpodbiten. Ob upoštevanju ugotovitev izvedencev medicinske stroke, da je delo pri toženi stranki lahko vplivalo na poslabšanje tožnikovih bolezni in ugotovitev izvedenca za varstvo pri delu, da je tožnik dnevno preložil večjo količino bremen, kot je to dovoljeno (pri čemer je bila dovoljena količina presežena vsaj osemkrat), je vzročna zveza med delom pri toženi stranki in tožnikovimi zdravstvenimi težavami nedvomno podana. Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da je potrebno oškodovanca vzeti takega, kot je, zato za obstoj odgovornosti tožene stranke za posledice na tožnikovem zdravju ni odločilno, ali je tožnik imel zdravstvene težave že pred sprejemom na delo k toženi stranki in je zaradi dela pri toženi stranki prišlo „le“ do poslabšanja teh težav. Ker je zaradi zmotne pravne presoje, da tožena stranka ni odgovorna za tožnikovo zdravstveno stanje, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015, da so v skladu z ZSPJS-L sodniki od 1. 7. 2009 upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L. Pravilno je štelo, da poseg ZUI, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2010, ni neustaven z vidika drugega, tretjega in 125. člena URS. Pravilno je tudi razlogovalo, da ni mogoče šteti, da je bilo dodatno 4 % znižanje protiustavno, saj je veljalo nediskriminatorno za vse funkcionarje.
Plača, ki je bila tožečima strankama (sodnikoma) kljub odločbi sodnega sveta izplačevana v nižjem znesku, kot je to določala odločba o plači, je bila izplačevana zakonito, saj je bila izplačevana v višini, kot jo določa ZIU oziroma ZSPJS-L. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači za sporno obdobje.
Po tem, ko ji je bila z odločbo z dne 21. 6. 2012 priznana oziroma po 68. členu ZSVarPre prevedena pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. do 31. 7. 2012 ter izrečena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, se je tožnica tej pravici odpovedala. Posledično je toženec to odločbo z izpodbijano odločbo odpravil, odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o varstvenem dodatku razveljavil z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka ter da je neupravičeno prejeta sredstva za čas od 1. 1. do 31. 7. 2012 dolžna vrniti. Ker je zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka po ZSVarPre nastal položaj, kot da tožnica po tem zakonu pravice sploh ne bi imela, je mogoče v skladu z 68. členom ZSVarPre pravnomočno odločbo ZPIZ-a o denarni dajatvi, katere uživalka je bila že od leta 2005 dalje, razveljaviti le za naprej, torej od 30. 6. 2012 dalje. Izpodbijana odločba je zato v delu, ki odločbo razveljavlja za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, nezakonita.
Povsem napačno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče toženi stranki povedati, da bo brez novega izvedenca zahtevku ugodilo, saj takšna obveznost sodišča ne izhaja, ne iz odločbe Ustavnega sodišča Up-312/03, na katero se pritožba sklicuje, pa tudi ne iz nobene druge, tudi materialno procesnemu vodstvu najbolj naklonjene odločbe sodišča. S takšnim opozarjanjem, kot ga zagovarja pritožba, bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča že poseženo v načelo neodvisnosti sodišča.
V skladu s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 vodi poslovodja družbo na lastno odgovornost, kar pomeni, da odgovarja za vse svoje delo. Da lahko to obveznost izpolnjuje, da lahko uspešno in odgovorno vodi njene posle, mora seveda dobro poznati tudi finančno stanje družbe. Ta njegova obveznost je še natančneje določena v 28. členu ZFPPIPP, iz katere jasno izhaja njegova obveznost, da mora biti vsaka poslovna odločitev sprejeta glede na finančno stanje družbe. In ker ima vsaka poslovna odločitev, ki jo sprejme poslovodja, tudi finančne posledice, je edini možen zaključek, da mora poslovodja, ne glede na to, ali ima za računovodenje in vodenje financ svoje pomočnike, ali ne, poznati pravila financ in ravnati v skladu z njimi. Toženec, ki je poznal ali bi vsaj moral poznati vse poslovne dogodke, ki so se nato odražali v finančnem stanju družbe, se namreč ne more te svoje obveznosti razbremeniti s sklicevanjem na podatke, ki so izhajali iz računovodskih izkazov, na ugotovitve izvenpravdno izdelanih strokovnih mnenj in na prvo ugotovitev izvedenca pa tudi ne na to, da ni vplival na napačna knjiženja, da ni bil na njih opozorjen, da ni strokovnjak za knjiženja ali ocenjevanje vrednosti računovodskih postavk, da so bile listine pregledane po revizorju ipd..
V ponovljenem postopku bo sodišče ob presoji, ali bo stik določilo ob ponedeljkih ali ob torkih, kot je bil določen doslej, moralo poleg otrokove korist upoštevati tudi službene obveznosti predlagatelja in nasprotne udeleženke ter stik določiti tako, da ga bo tudi mogoče izvrševati.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje pisanj – vročitev sodbe – tek pritožbenega roka – pravočasnost pritožbe – vročilnica – povratnica – javna listina – izpodbijanje domneve o resničnosti podatkov na vročilnici – dokazno breme obrambe – zavrnitev pritožbe
Obtoženec je dolžan dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel. S pavšalnim zatrjevanjem, da je sodbo prejel tri dni kasneje, ne vnaša dvoma v resničnost podatka na vročilnici.
Ker je bila tožnica, sicer invalid III. kategorije, na dan 31. 12. 2012 uživalka vdovske pokojnine in ni bila obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, določba 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 zanjo ni uporabljiva in ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 še v času, ko ZPIZ-1 ni več veljal.
zaupanje mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo očetu – zaslišanje otrok – stiki – potovanje otrok – preživnina – bivši zakonec – izguba službe – nezaposlenost brez lastne krivde
Mati je po prejemu mnenja (v katerem je izvedenka kot primerno rešitev predlagala skupno starševstvo) najstarejšemu otroku to mnenje pokazala in mu pripisala odgovornost za izvedenkine ocene, kar je otroka čustveno prizadelo, da je postal miren, žalosten, vase zaprt in mu je bilo težko. Tako ravnanje tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na toženkino pomanjkanje razumevanja čustvenih potreb otrok in pomanjkanje sposobnosti tem dajati prednost pred svojimi, in to tudi takrat, kadar so si v konfliktu. Tako ravnanje je zadosten razlog, da so bili vsi trije otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo očetu, ki je tudi sicer bolj učinkovit glede postavljanja mej, usmerjanja in obvladovanja vedenja otrok ter ima v vzgledih za obvladovanje življenjskih nalog in izzivov več prednosti.