ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti – izrek sodbe – pobotni ugovor – tričlenski izrek – pravnomočnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski: sodišče v prvem členu ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato v drugem členu ugotovi obstoj toženčeve terjatve, ter potem v tretjem členu izreče pobotanje in tožbeni zahtevek zavrne ali pa mu deloma ugodi, če je toženčeva v pobot uveljavljena terjatev nižja od tožnikove. Če sodišče meni, da toženčeva terjatev ne obstoji, ugotovi to v drugem členu izreka, v tretjem členu izreka pa tožencu naloži plačilo vtoževane terjatve.
Sodišče ni vezano na pravno podlago, tudi če jo tožeča stranka navede v tožbi, in mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Toda tožeča stranka (oziroma obe pravdni stranki) lahko opredeli(ta) meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka le z navedbo dejanske podlage.
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP), listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino.
odpoklic predsednika uprave - odpoklic člana uprave - začasna odredba - primernost izvršilnega sredstva -reintegracijski zahtevek - vrnitev na funkcijo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo kot neprimerno sredstvo zavarovanja tudi predlog tožečih strank, da se toženi stranki naloži, da v sodnem registru predlaga ponovni vpis spremembe zastopnika na način, da se z datumom podelitve pooblastila (z dne 13. 1. 2016) ponovno vpišeta kot zakonita zastopnika. Pravilno je pojasnilo, da vpis predlagane spremembe ne bi bil mogoč brez sklepa nadzornega sveta o ponovnem imenovanju tožnikov za predsednika oziroma člana uprave, saj je skladno z določbami Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register tak sklep pogoj za odobritev takega vpisa.
Če bi sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za vrnitev na funkcijo, bi tožeči stranki lahko izvrševali vsa pooblastila predsednika oziroma člana uprave in to kljub temu, da jima je nadzorni svet kot organ tožene stranke z odpoklicom iz krivdnih razlogov izkazal nezaupnico. Čeprav je res, da ima tožena stranka možnost kadarkoli enostransko odpoklicati člane uprave, če so za to podani utemeljeni razlogi, je treba upoštevati tudi, da ima tožena stranka tudi pravico imenovati druge člane uprave in da je sodišče ne more prisiljevati v to, da tožečima strankama dopusti opravljanje poslovodnih funkcij, če je razmerje zaupanja med tožnikoma in toženo stranko porušeno.
sklep procesnega vodstva - pritožba - posebna pritožba - dopustnost posebne pritožbe - napačen pravni pouk - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pristojnost slovenskega sodišča - zavrnitev ugovora o nepristojnosti slovenskega sodišča
Sklep, s katerim sodišče odloči, da bo sodilo (da bo zadevo obravnavalo in o tožbenem zahtevku odločalo), je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da je v sedanji fazi postopka pomembno zgolj stališče sodišča prve stopnje; če meni, da je pristojno, mora o zadevi (meritorno) odločiti ali pa tožbo zavreči (če meni, da ni izpolnjena procesna predpostavka pristojnosti (slovenskega) sodišča); pritožbeno sodišče namreč ne more (in ne sme) odločiti o tem, zato predstavlja (v sedanji fazi postopka) razpravljanje o (ne)pristojnosti sodišča „mlatenje prazne slame“ oziroma „tepenje oslove sence“ (zavestno početje nečesa, kar nima učinka, da bi se s tem ustvarjal občutek, da se glede problema ukrepa).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077493
ZIZ člen 17. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – načelo formalne legalitete – odločba Ustavnega sodišča
Z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga obveznost povrnitve zakonskih zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, je pravnomočno odločeno o tej obveznosti le po temelju, medtem ko o višini te terjatve pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
Protipravno ravnanje tožene stranke se kaže v opustitvi unovčitve bančnih garancij, ki so bile izdane tudi za poplačilo podizvajalcev. Zaveza tožene stranke je jasna, če prejme zahtevek podizvajalca, da naj se ga poplača iz bančne garancije - potrebno je pristopiti k unovčenju bančne garancije (če je ta veljavna in to v pravdi niti ni bilo sporno), saj ta ne določa vrstnega reda poplačil na način, da bi se iz nje poplačeval podizvajalec šele potem, ko bi se iztekli roki za jamčevanje toženi stranki za dobro izvedbo del.
Diskrecijska pravica do unovčitve bančne garancije je omejena s pravico podizvajalca do poplačila iz bančne garancije, tako da diskrecijska pravica ni absolutna in se mora uresničevati sorazmerno s pravico, ki jo iz bančne garancije ima podizvajalec. Drugačno ravnanje je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 6. členu OZ in v nasprotju z načelom prepovedi povzročanja škode po 10. členu OZ.
Verodostojna listina se, tako kot je opredeljena v 23. členu ZIZ, običajno izdaja v posledici obstoja pogodbenega razmerja med upnikom in dolžnikom, če že zakon ne bi dopuščal izjem in različnih pravnih situacij. Tako je že pri izpisku iz poslovnih knjig lahko drugače, saj upnik lahko v poslovne knjige vnese tudi svojo terjatev do dolžnika iz neposlovnega razmerja in že ni mogoče govoriti o tem, da gre za neverodostojno listino.
neposredni zahtevek podizvajalca – začetek učinkovanja zahtevka – uveljavljanje plačila
Zadržanje plačila sicer obstoječega dolga tožene stranke do izvajalca je na dan postavitve neposrednega zahtevka odpadlo s pravnomočnostjo sklepov o ustavitvi postopkov zavarovanja in je s tem dolg zapadel v plačilo pred koncem naroka v obravnavani zadevi. Pravno odločilno je, da je dolg tožene stranke do izvajalca obstajal na dan prejema neposrednega zahtevka, ne pa zapadlost tega dolga, ki pa mora obstajati na dan, ko sodišče odloči o sporni zadevi, če odloči o dajatvenem tožbenem zahtevku. S prenehanjem razloga za zadržanje plačila so se v celoti izpolnili pogoji po 631. členu OZ in tožena stranka kot naročnik del je od tedaj dalje dolgovala plačilo tožeči stranki.
Neposredni zahtevek po 631.členu OZ temelji na zakonu samem, ko so zanj izpolnjene zakonske predpostavke, le učinkovati začne v razmerju do naročnika tedaj, ko podizvajalec do naročnika uveljavi zahtevek in terja plačilo.
Začasni skrbnik zapuščine skrbi za zapuščino v interesu (pravega) dediča. Ker so bili delo in s tem povezani stroški začasnega skrbnika namenjeni ohranitvi zapuščine za dediča, se pritožnik ne more uspešno upirati zahtevanemu plačilu, čeprav ni sam nikoli izjavil, da bo vse stroške nosil sam.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.
ZUJF člen 188, 246, 246/3. ZDR-1 člen 73, 73/1, 73/1-5, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2. ZSV člen 56, 56/5.
prenehanje delovnega razmerja -odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tožnici ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj nima vseh potrebnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Izpodbijani sklep se v uvodu ne sklicuje na odpovedni razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 niti na kakšno drugo določbo ZDR-1, ampak se sklicuje na ZUJF, ki ne predstavlja podlage za prenehanje delovnega razmerja v konkretnem primeru. Izpodbijani sklep v izreku v nasprotju s pravili glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem dokončnosti sklepa, tj. z njegovo vročitvijo, in ne z iztekom odpovednega roka, ki velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstoji kakšen od odpovednih razlogov iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec navesti in obrazložiti odpovedni razlog in tudi okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče (drugi odstavek 87. člena ZDR-1), česar tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla oziroma obrazložila. Poleg tega bi morala iz izpodbijanega sklepa izhajati izjava volje tožene stranke, izražena z namenom in učinkom, da delovno razmerje med pravdnima strankama preneha. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi tožena stranka uveljavljala svoje oblikovalno upravičenje, ampak navaja zgolj ugotovitev, da je odpadel razlog, zaradi katerega je bil sklenjen dogovor in pogodba o zaposlitvi. Prav tako iz sklepa ni razvidno, da tožnica zaradi razrešitve s funkcije direktorice ne bi več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in da nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način in po postopka, ki izhaja iz določb ZDR-1, je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonit. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kot nezakonit razveljavilo.
Za uspešno izpodbijanje sodne poravnave mora tožeča stranka dokazati, da je sodno poravnavo sklenila v zmoti glede bistvene sestavine vsebine poravnave ali, da jo je nasprotna stranka naklepno prevarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015, da so v skladu z ZSPJS-L sodniki od 1. 7. 2009 upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L. Pravilno je štelo, da poseg ZUI, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2010, ni neustaven z vidika drugega, tretjega in 125. člena URS. Pravilno je tudi razlogovalo, da ni mogoče šteti, da je bilo dodatno 4 % znižanje protiustavno, saj je veljalo nediskriminatorno za vse funkcionarje.
Plača, ki je bila tožečima strankama (sodnikoma) kljub odločbi sodnega sveta izplačevana v nižjem znesku, kot je to določala odločba o plači, je bila izplačevana zakonito, saj je bila izplačevana v višini, kot jo določa ZIU oziroma ZSPJS-L. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači za sporno obdobje.
prodajna pogodba - stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - časovne meje pravnomočnosti - sklenitev izvensodne poravnave po zaključku glavne obravnave - stroški postopka zavarovanja s predhodno odredbo
Pravočasno obvestilo o napakah je namreč predpostavka prodajalčeve odgovornosti za napako (461. člen OZ). Če kupec prodajalca o stvarnih napakah ne obvesti pravočasno, izgubi pravice (jamčevalne zahtevke), ki bi jih lahko uveljavljal zaradi teh napak. Če ta predpostavka ni izpolnjena, obstaja tako razlog za razbremenitev prodajalčeve odgovornosti za napako.
ZDR-1 člen 108, 111, 131. ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. OZ člen 188.
zamudna sodba - izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
Povsem napačno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče toženi stranki povedati, da bo brez novega izvedenca zahtevku ugodilo, saj takšna obveznost sodišča ne izhaja, ne iz odločbe Ustavnega sodišča Up-312/03, na katero se pritožba sklicuje, pa tudi ne iz nobene druge, tudi materialno procesnemu vodstvu najbolj naklonjene odločbe sodišča. S takšnim opozarjanjem, kot ga zagovarja pritožba, bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča že poseženo v načelo neodvisnosti sodišča.
V skladu s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 vodi poslovodja družbo na lastno odgovornost, kar pomeni, da odgovarja za vse svoje delo. Da lahko to obveznost izpolnjuje, da lahko uspešno in odgovorno vodi njene posle, mora seveda dobro poznati tudi finančno stanje družbe. Ta njegova obveznost je še natančneje določena v 28. členu ZFPPIPP, iz katere jasno izhaja njegova obveznost, da mora biti vsaka poslovna odločitev sprejeta glede na finančno stanje družbe. In ker ima vsaka poslovna odločitev, ki jo sprejme poslovodja, tudi finančne posledice, je edini možen zaključek, da mora poslovodja, ne glede na to, ali ima za računovodenje in vodenje financ svoje pomočnike, ali ne, poznati pravila financ in ravnati v skladu z njimi. Toženec, ki je poznal ali bi vsaj moral poznati vse poslovne dogodke, ki so se nato odražali v finančnem stanju družbe, se namreč ne more te svoje obveznosti razbremeniti s sklicevanjem na podatke, ki so izhajali iz računovodskih izkazov, na ugotovitve izvenpravdno izdelanih strokovnih mnenj in na prvo ugotovitev izvedenca pa tudi ne na to, da ni vplival na napačna knjiženja, da ni bil na njih opozorjen, da ni strokovnjak za knjiženja ali ocenjevanje vrednosti računovodskih postavk, da so bile listine pregledane po revizorju ipd..
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminatoren kriterij - sodna razveza - denarno povračilo - višina
Delodajalec ima pravico prosto izbrati kriterij,na podlagi katerega izbere delavca, katerega delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. Vendar pa mora biti ta kriterij objektiven in v primeru, da delavec uveljavlja, da je bil na podlagi tega kriterija diskriminiran, mora delodajalec dokazati nasprotno. Tožnica dejansko na delovnem mestu receptor sploh ni delala, zato si izkušenj ni mogla pridobiti, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka objektivno ni mogla primerjati z ostalimi delavci s tega delovnega mesta.
zaupanje mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo očetu – zaslišanje otrok – stiki – potovanje otrok – preživnina – bivši zakonec – izguba službe – nezaposlenost brez lastne krivde
Mati je po prejemu mnenja (v katerem je izvedenka kot primerno rešitev predlagala skupno starševstvo) najstarejšemu otroku to mnenje pokazala in mu pripisala odgovornost za izvedenkine ocene, kar je otroka čustveno prizadelo, da je postal miren, žalosten, vase zaprt in mu je bilo težko. Tako ravnanje tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na toženkino pomanjkanje razumevanja čustvenih potreb otrok in pomanjkanje sposobnosti tem dajati prednost pred svojimi, in to tudi takrat, kadar so si v konfliktu. Tako ravnanje je zadosten razlog, da so bili vsi trije otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo očetu, ki je tudi sicer bolj učinkovit glede postavljanja mej, usmerjanja in obvladovanja vedenja otrok ter ima v vzgledih za obvladovanje življenjskih nalog in izzivov več prednosti.
V ponovljenem postopku bo sodišče ob presoji, ali bo stik določilo ob ponedeljkih ali ob torkih, kot je bil določen doslej, moralo poleg otrokove korist upoštevati tudi službene obveznosti predlagatelja in nasprotne udeleženke ter stik določiti tako, da ga bo tudi mogoče izvrševati.