vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – nevročitev pripravljalne vloge – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
mejni spor – določitev meje – ureditev meje – močnejša pravica – stroški postopka
Splošno je znano, da se živa meja zasaja namesto postavitve mejnih znamenj in predstavlja mejo med zemljišči, tako, da so brez podlage trditve, da živa meja poteka v notranjosti nepremičnine nasprotnega udeleženca, zlasti ob trditvi, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev zasadil mejo v soglasju s pravnim prednikom predlagatelja.
sklic skupščine – d.o.o. – ničnost sklepov skupščine – restriktivna razlaga – izpodbojnost sklepov – imenovanje direktorja – učinek izpodbojnosti ex nunc – sklepčnost skupščine – pravica družbenika do glasovanja – prenos poslovnega deleža
Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja d.o.o. ne more imeti učinkov za nazaj, v smislu, da bi se štelo, da tožena stranka v določenem obdobju sploh ni imela zastopnika oziroma, da so bile vse njegove odločitve avtomatično nezakonite. Ničnost pride v poštev le v izjemnih primerih najhujših kršitev. Določbo, da so sklepi skupščine nični, če te ne skliče upravičena oseba, je zato treba razlagati restriktivno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080047
ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.
izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet.
Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1. ZLNDL člen 4. ZZK-1 člen 243.
stranska intervencija – zavrnitev predloga za stransko intervencijo – intervencijski interes – pravni interes – materialnopravno razmerje med stranko in stranskim udeležencem – ekonomski interes
Predlagatelja stranske intervencije sta izkazala zgolj ekonomski interes, ne pa tudi pravni intervencijski interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervencijski interes bi imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med strankama in predlagateljema obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 115/2, 214, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev prvega naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - opravičilo - priložitev medicinske dokumentacije - nepredložitev zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu - prava neuka stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo
Z zaključkom obravnave v odsotnosti toženca (iz upravičenega razloga) je bilo tožencu onemogočeno, da bi na (prvem) naroku za glavno obravnavo ponudil svoje trditve in dokaze (sodišče bi toženca, če bi na prvi narok za glavno obravnavo pristopil, v okviru materialnoprocesnega vodstva – 285. člen ZPP, moralo na to izrecno opozoriti), odločitev sodbe pa temelji na ugotovitvi, da toženec navedb tožeče stranke ni prerekal. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena je bila toženčeva ustavna pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0084171
OZ člen 336, 1028. SZ-1 člen 24, 24/5.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – poroštvo – razmerje med porokom in dolžnikom – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – regresni zahtevek – najemna pogodba za stanovanje – subsidiarna odgovornost lastnika za obratovalne stroške najemnika
Šele z dnevom plačila je tožnica kot porok dobila možnost, da od toženke terja plačilo za izpolnjeno obveznost, od takrat dalje do vložitve predloga za izvršbo pa zastaralni rok nikakor ni potekel.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071202
ZZZDR člen 129, 133. ZPP člen 7, 9, 139, 139/6, 212, 214, 214/1, 216, 216/1, 285.
verzija – plačilo preživnine – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – preživninske zmožnosti zavezancev – preživninske potrebe upravičenca – priznanje dejstev – sporna dejstva – priznanje v drugem postopku – razpravno načelo – vročitev pritožbe na napačen naslov – pravočasnost odgovora na pritožbo
Pri sklicevanju na priznanje dejstev v smislu 214. člena ZPP je bistveno, da je do priznanja prišlo med postopkom, ne more pa se stranka sklicevati na priznanje, dano izven določene pravde oz. v prejšnjem postopku.
SPZ člen 142. ZIZ člen 20a, 20a/1, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 53, 181, 181/2. ZN člen 4. ZPP člen 343, 343/4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarska hipoteka - soglasje z neposredno izvršljivostjo - dovoljenost pritožbe - pravni interes - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe
Izrecno strinjanje prvega dolžnika z neposredno izvršljivostjo obveznosti, sicer zapisano v posebnem delu, se glede na zgoraj zapisano jasno in določno besedilo ter dejstvo, da oba dela predstavljata enoten notarski zapis, nanaša tudi na temeljnega, notarskemu zapisu pa daje lastnost izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu in prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Na podlagi le-tega lahko upnik uveljavlja terjatev zoper prvega dolžnika neposredno v izvršilnem postopku na vse njegovo premoženje.
Za uspešno uveljavljanje regresnega zahtevka zoper lastnika vozila po določilu 41. člena ZOZP mora tožeča stranka – zavarovalno združenje izkazati, da je odškodnino izplačala za škodo, povzročeno z nezavarovanim vozilom.
Če se sklicuje na odpoved zavarovalne pogodbe zaradi neplačila obrokov premije, mora biti opominjevalni postopek izveden skladno z določilom 937. člena OZ.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
ZNPosr člen 13, 13/4, 15, 15/3. OZ člen 311, 312. ZPP člen 324. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nepremičninsko posredovanje – provizija – dodatne storitve – pobot – predpravdni pobot – ugovor pobota – procesni pobot – pogodbena kazen – davek na dodano vrednost
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.
Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.
vrnitveni zahtevek – negatorna tožba – mejni spor – ureditev meje – upoštevanje sodne odločbe o določitvi meje – predhodno vprašanje – vezanost na rešitev predhodnega vprašanja
Sodišče je v vrnitveni pravdi vezano na pravnomočno določitev meje v sodnem postopku, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
spor majhne vrednosti – upravnik – obratovalni stroški – učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave – mesečna odmera stroškov – trditvena podlaga – skupni razdelilnik
Toženka mora ustrezno konkretizirati ugovorne navedbe o vrsti in času nastanka stroškov, obračunanih v skupnih razdelilnikih, da lahko sodišče upošteva učinke pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
pravna korist za vodenje pravde glede terjatve, ki je bila priznana v stečajnem posotpku – ne bis in idem – zavrženje tožbe – določnost izjave upravitelja o prijavljenih terjatvah
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.