Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
Za uspešno uveljavljanje regresnega zahtevka zoper lastnika vozila po določilu 41. člena ZOZP mora tožeča stranka – zavarovalno združenje izkazati, da je odškodnino izplačala za škodo, povzročeno z nezavarovanim vozilom.
Če se sklicuje na odpoved zavarovalne pogodbe zaradi neplačila obrokov premije, mora biti opominjevalni postopek izveden skladno z določilom 937. člena OZ.
stroški postopka zavarovanja – končni uspeh strank v postopku
Tudi stroški postopka zavarovanja so del pravdnih stroškov. Ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, zato bo sodišče o vseh stroških, nastalih tudi v zvezi s predmetno začasno odredbo, vključno s pritožbenimi, odločilo v končni odločbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071205
OZ člen 660, 633, 634, 635. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba – gradnja objekta do prve gradbene faze – izpolnitev s stvarno napako – škoda na predmetu pogodbe – odgovornost za napake – grajanje napak – rok za grajanje napak – rok za sodno uveljavljanje napak – materialni prekluzivni rok – upoštevanje roka po uradni dolžnosti – odpravljiva nesklepčnost – poziv sodišča na odpravo nesklepčnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Naročnik dela lahko uveljavlja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le tisto škodo, ki jo je pretrpel zaradi napake na izvršenem delu na drugih svojih dobrinah. Če pa gre za škodo na sami stvari, ki je bila predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake na način vtoževan v obravnavani zadevi, gre za enega od jamčevalnih zahtevkov.
fikcija vročitve - vročitev sodnega pisanja - iztek roka
Zakon posledico tako imenovane fikcije vročitve veže na iztek petnajstdnevnega roka, v katerem je naslovniku omogočeno, da lahko sodno pisanje pri vročevalcu dvigne in se z njim seznani, ne pa na dan, ko je bilo po izteku roka pisanje tudi puščeno naslovniku v predalčniku (kot se zmotno navaja v pritožbi). Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se pritožbeni rok izteče. Po podatkih spisa je bil zadnji dan pritožbenega roka 9.11.2015, nasprotni udeleženec pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 13.11.2015 - že po izteku pritožbenega roka - na nepristojno Okrajno sodišče v Celju, na pristojno sodišče pa je prispela 16.11.2016. Glede na to o pravočasnosti pritožbe nikakor ni mogoče govoriti.
SPZ člen 142. ZIZ člen 20a, 20a/1, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 53, 181, 181/2. ZN člen 4. ZPP člen 343, 343/4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarska hipoteka - soglasje z neposredno izvršljivostjo - dovoljenost pritožbe - pravni interes - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe
Izrecno strinjanje prvega dolžnika z neposredno izvršljivostjo obveznosti, sicer zapisano v posebnem delu, se glede na zgoraj zapisano jasno in določno besedilo ter dejstvo, da oba dela predstavljata enoten notarski zapis, nanaša tudi na temeljnega, notarskemu zapisu pa daje lastnost izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu in prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Na podlagi le-tega lahko upnik uveljavlja terjatev zoper prvega dolžnika neposredno v izvršilnem postopku na vse njegovo premoženje.
pogodba o storitvah strokovnega svetovanja na projektih – prenos pogodbe s prenositelja na prevzemnika – pogoji za prenos pogodbe – privolitev sopogodbenika – dokazna ocena
Prenos pogodbe na tožnika (prevzemnika) je bil veljaven, ker je toženec vanj privolil s konkludentnimi ravnanji (122. člen OZ).
Odvetniška tarifa tar. št. 20., tar. št. 18. ZPP člen 154, 155.
pravdni stroški - nagrade za narok po razveljavitvi sodbe - uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo vsaj za eno obravnavo po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču priznati stroške v višini 50% po OT, saj se niso obravnavala le procesna vprašanja in vsaj ena obravnava po razveljavitvi je vsebinska in na njej sodišče meritorno odloča, saj sicer ne bi moglo razsoditi, zato bi sodišče prve stopnje vsaj za narok, na katerem je zadevo zaključilo, moralo priznati nagrado po 2. točki tarifne številke 20 OT.
Uspeh v pravdi se ugotavlja glede na izid odločitve o glavnem zahtevku, kar pomeni glede na končni uspeh, ne pa glede na uspešnost posameznih pravdnih dejanj in ne glede na uspešnost s pravnimi sredstvi med samim postopkom.
sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – seznam upnikom, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava
Že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071202
ZZZDR člen 129, 133. ZPP člen 7, 9, 139, 139/6, 212, 214, 214/1, 216, 216/1, 285.
verzija – plačilo preživnine – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – preživninske zmožnosti zavezancev – preživninske potrebe upravičenca – priznanje dejstev – sporna dejstva – priznanje v drugem postopku – razpravno načelo – vročitev pritožbe na napačen naslov – pravočasnost odgovora na pritožbo
Pri sklicevanju na priznanje dejstev v smislu 214. člena ZPP je bistveno, da je do priznanja prišlo med postopkom, ne more pa se stranka sklicevati na priznanje, dano izven določene pravde oz. v prejšnjem postopku.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080047
ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.
izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet.
Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
prometna nesreča – prometna nezgoda – zastaranje – vzročna zveza – izvedenec – dokazovanje z izvedencem – lahka telesna poškodba – prehod za pešce – udarnina – odrgnina – nateg vratnih mišic – povrnitev nepremoženjske škode – strah – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev pravdnih stroškov
Tožnikova poškodba sodi v skupino lahkih telesnih poškodb po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice. Pritožba utemeljeno opozarja, da je dosojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem v višini 4.200,00 EUR določena nekoliko previsoko, primerna odškodnina iz tega naslova znaša 3.200,00 EUR.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016063
OZ člen 149, 179, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - višina odškodnine
Tožnik, zaposlen pri prvotoženi stranki, se je poškodoval pri delu, in sicer pri prenosu štirioglate steklene vaze. Debelina sten vaze, ki jo je tožnik moral očistiti, ni bila enakomerna, temveč se je spreminjala. Do loma vaze je prišlo na sredinskem delu vaze, kjer je bilo steklo najtanjše (0,3 mm) in kjer je bila vaza najbolj občutljiva za lom. Vaza je bila zaradi svojih dimenzij in predvsem zaradi različne debeline stekla krhka, verjetnost njenega razbitja pa zelo velika. Bila je neprimerna za uporabo kot delovni pripomoček, saj je bila preobčutljiva za prenašanje in večkratno uporabljanje. Ob upoštevanju teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je glede na njene značilnosti vaza predstavljala nevarno stvar oziroma da je rokovanje s to vazo (njeno prenašanje) predstavljalo nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo.
OZ člen 10, 133, 133/2. ZPP člen 289, 289/1, 289/3, 303. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica člen 28.
zahtevek zaradi sanacije vodovodnega priključka – dolžnostno ravnanje upravljavca javnega vodovoda do uporabnika vode – preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja – odstranitev vira nevarnosti na stroške upravljavca – očitek pristranskosti vodenja postopka – preprečitev postavljanja vprašanj priči
Tožniku ni uspelo dokazati nobene kršitve dolžnostnega ravnanja tožene stranke, ki bi narekovala kakršnekoli posege v obstoječ vodovodni priključek do tožnikovega stanovanjskega objekta. Ugotovilo je, da je do zamrznitve vodovodnega priključka prišlo le enkrat kot posledica ekstremnih zimskih razmer.