ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1. ZLNDL člen 4. ZZK-1 člen 243.
stranska intervencija – zavrnitev predloga za stransko intervencijo – intervencijski interes – pravni interes – materialnopravno razmerje med stranko in stranskim udeležencem – ekonomski interes
Predlagatelja stranske intervencije sta izkazala zgolj ekonomski interes, ne pa tudi pravni intervencijski interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervencijski interes bi imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med strankama in predlagateljema obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 115/2, 214, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev prvega naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - opravičilo - priložitev medicinske dokumentacije - nepredložitev zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu - prava neuka stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo
Z zaključkom obravnave v odsotnosti toženca (iz upravičenega razloga) je bilo tožencu onemogočeno, da bi na (prvem) naroku za glavno obravnavo ponudil svoje trditve in dokaze (sodišče bi toženca, če bi na prvi narok za glavno obravnavo pristopil, v okviru materialnoprocesnega vodstva – 285. člen ZPP, moralo na to izrecno opozoriti), odločitev sodbe pa temelji na ugotovitvi, da toženec navedb tožeče stranke ni prerekal. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena je bila toženčeva ustavna pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0084171
OZ člen 336, 1028. SZ-1 člen 24, 24/5.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – poroštvo – razmerje med porokom in dolžnikom – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – regresni zahtevek – najemna pogodba za stanovanje – subsidiarna odgovornost lastnika za obratovalne stroške najemnika
Šele z dnevom plačila je tožnica kot porok dobila možnost, da od toženke terja plačilo za izpolnjeno obveznost, od takrat dalje do vložitve predloga za izvršbo pa zastaralni rok nikakor ni potekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071205
OZ člen 660, 633, 634, 635. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba – gradnja objekta do prve gradbene faze – izpolnitev s stvarno napako – škoda na predmetu pogodbe – odgovornost za napake – grajanje napak – rok za grajanje napak – rok za sodno uveljavljanje napak – materialni prekluzivni rok – upoštevanje roka po uradni dolžnosti – odpravljiva nesklepčnost – poziv sodišča na odpravo nesklepčnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Naročnik dela lahko uveljavlja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le tisto škodo, ki jo je pretrpel zaradi napake na izvršenem delu na drugih svojih dobrinah. Če pa gre za škodo na sami stvari, ki je bila predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake na način vtoževan v obravnavani zadevi, gre za enega od jamčevalnih zahtevkov.
fikcija vročitve - vročitev sodnega pisanja - iztek roka
Zakon posledico tako imenovane fikcije vročitve veže na iztek petnajstdnevnega roka, v katerem je naslovniku omogočeno, da lahko sodno pisanje pri vročevalcu dvigne in se z njim seznani, ne pa na dan, ko je bilo po izteku roka pisanje tudi puščeno naslovniku v predalčniku (kot se zmotno navaja v pritožbi). Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se pritožbeni rok izteče. Po podatkih spisa je bil zadnji dan pritožbenega roka 9.11.2015, nasprotni udeleženec pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 13.11.2015 - že po izteku pritožbenega roka - na nepristojno Okrajno sodišče v Celju, na pristojno sodišče pa je prispela 16.11.2016. Glede na to o pravočasnosti pritožbe nikakor ni mogoče govoriti.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
izdelava elaborata – narok – oprava naroka – določitev solastniških deležev pri splošnih skupnih delih – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – izkazovanje lastninske pravice – korekcijski faktorji – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Sodni izvedenec je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).
razpad zunajzakonske skupnosti - solastnina - vrnitev stvari - izpraznitev stanovanjske hiše - protipravno vznemirjanje lastnika
Tožnika sta zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine, na kateri stoji stanovanjska hiša, zunajzakonska skupnost med tožnikom in toženko je razpadla in ne obstaja druga podlaga za toženkino bivanje v hiši.
Stališče izpodbijane sodbe, da te ugotovitve utemeljujejo zahtevek, postavljen na podlagi 92. člena SPZ, je pravilno. Po tej določbi lahko lastnik s tožbo zahteva, da tretji preneha z nedopustnim vznemirjanjem njegove lastninske pravice na stvari.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – dolžnik nima premoženja – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – brez predloga za odpust obveznosti – rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.
pogodba o storitvah strokovnega svetovanja na projektih – prenos pogodbe s prenositelja na prevzemnika – pogoji za prenos pogodbe – privolitev sopogodbenika – dokazna ocena
Prenos pogodbe na tožnika (prevzemnika) je bil veljaven, ker je toženec vanj privolil s konkludentnimi ravnanji (122. člen OZ).
sklic skupščine – d.o.o. – ničnost sklepov skupščine – restriktivna razlaga – izpodbojnost sklepov – imenovanje direktorja – učinek izpodbojnosti ex nunc – sklepčnost skupščine – pravica družbenika do glasovanja – prenos poslovnega deleža
Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja d.o.o. ne more imeti učinkov za nazaj, v smislu, da bi se štelo, da tožena stranka v določenem obdobju sploh ni imela zastopnika oziroma, da so bile vse njegove odločitve avtomatično nezakonite. Ničnost pride v poštev le v izjemnih primerih najhujših kršitev. Določbo, da so sklepi skupščine nični, če te ne skliče upravičena oseba, je zato treba razlagati restriktivno.
ZNPosr člen 13, 13/4, 15, 15/3. OZ člen 311, 312. ZPP člen 324. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nepremičninsko posredovanje – provizija – dodatne storitve – pobot – predpravdni pobot – ugovor pobota – procesni pobot – pogodbena kazen – davek na dodano vrednost
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.
Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
stroški postopka zavarovanja – končni uspeh strank v postopku
Tudi stroški postopka zavarovanja so del pravdnih stroškov. Ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, zato bo sodišče o vseh stroških, nastalih tudi v zvezi s predmetno začasno odredbo, vključno s pritožbenimi, odločilo v končni odločbi.
napotitev na pravdo – premičnine v nepremičninah v solasti zapustnika
Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, da glede premičnin na pot pravde napoti pritožnici, glede na to, da se ti predmeti nahajajo na oziroma v nepremičninah, ki so v lasti oziroma solasti zapustnika in je zato zatrjevanje dedinj, da te premičnine ne sodijo v zapuščino, šteti za manj verjetne.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084405
SPZ člen 219. OZ člen 190, 198.
stvarna služnost – priposestvovanje služnostne pravice – prestavitev poti – nadomestilo za uporabo poti – povrnitev stroškov za prestavitev poti
Ker je toženec služnostno pravico na parcelah tožnic priposestvoval, ni podlage za zahtevano denarno nadomestilo za uporabo zemljišč oz. omejitev lastninske pravice tožnic.