ZObr člen 92, 92/11. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. Direktive sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/2.
prenehanje delovnega razmerja - poklicna pokojnina - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine
Glede na to, da ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev po 11. odstavku 92. člena ZObr, ki kot pogoj za enostransko prenehanje delovnega razmerja določa tudi pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih pogojih, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodatna doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, izrecno napotuje na določbo 204. člena ZPIZ-2, ki pa se nanaša le na pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, celote navedenih določb ni mogoče razlagati drugače kot tako, da vojaški osebi delovno razmerje na podlagi odločbe ministra preneha najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je izpolnila pogoje za poklicno pokojnino. Ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, je imela tožena stranka v enajstem odstavku 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
odškodnina – ugovor aktivne legitimacije – spor majhne vrednosti – nedopustne pritožbene novote – prekluzija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec sporno vozilo prejel od družbe A., d. o. o., in bi bil toženec morebitno škodo dolžan povrniti oškodovancu, ki pa ni tožnik, temveč družba A., d. o. o., kateri je bilo po zatrjevanjih tožnika vrnjeno poškodovano in okvarjeno vozilo. Z odpravo zatrjevane škode s strani tožnika torej ni bil obogaten toženec, temveč družba A., d. o. o. Ker tožnik ni zatrjeval in izkazal, da bi družba A., d. o. o., nanj prenesla vtoževano terjatev, je sodišče ugotovilo, da tožnik ni materialnopravni upravičenec iz obravnavanega pravnega razmerja in je ugovor aktivne legitimacije utemeljen.
povračilo potnih stroškov - pravila o dokaznem bremenu - zmotna uporaba materialnega prava - dokazno breme - nadure
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo potnih stroškov in plačilo nadur, ker tožnik ni dokazal, da so mu ti stroški oziroma nadure dejansko nastali. Sodišče prve stopnje je napačno odločilo, da je dokazno breme na strani tožnika. Tožnik je glede obeh zahtevkov zatrjeval, da ni prejel ne povračil stroškov za prevoz na delo in z dela, do katerih je bil upravičen, saj se je na delo vozil s svojim avtomobilom in tudi ne plačila nadur, ki jih je opravil, za kar je predložil svojo evidenco. Na podlagi 130. člena ZDR je dolžan delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Dokazno breme, da tožnik ni upravičen do plačila vtoževanih zneskov iz naslova potnih stroškov, je na toženi stranki. Na toženi stranki je tudi dokazno breme, da je tožniku iz naslova delovnega razmerja plačala vse, kar mu pripada. Dejstvo, da naj bi bila dokumentacija tožene stranke uničena v poplavi in da ta iz tega razloga z njo ne razpolaga, pa bi moralo sodišče upoštevati v škodo tožene stranke in ne tožnika. Ker zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
poslovni razlog – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ukinitev programa, ki je dosegal slabe poslovne rezultate oziroma ni dosegal predvidene realizacije, tožnik pa je bil zaposlen kot samostojni komercialist za obdelavo tržišča na področju tega programa, predstavlja utemeljen poslovni razlog, zato je tožena stranka tožniku utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - neobstoj razloga
Tožnik je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s toženo stranko pa se je za primer, da tožnik ne bi bil ponovno imenovan na mesto direktorja, dogovoril, da mu tožena stranka ponudi ustrezno delovno mesto. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali je imela tožena stranka v sistemizaciji in potrjenem kadrovskem načrtu na voljo kakšno prosto delovno mesto za tožnika. Glede na sklenjeno pogodbo bi morala tožniku zagotoviti ustrezno delovno mesto. Katero delovno mesto bi mu ponudila, pa je stvar organizacije delovnega procesa tožene stranke, v katero sodišče ne more posegati. Sicer pa to v konkretnem delovnem sporu ni relevantno, saj tožnik ni zahteval reintegracije, temveč odločitev skladno s 118. členom ZDR-1.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete - prepoved dovolitve izvršbe - izjema - izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - nedopustnost izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče prve stopnje ne bi smelo dati prednosti načelu formalne legalitete, temveč bi se moralo najprej opredeliti do dolžnikovih ugovornih navedb o tem, da upoštevaje pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika in glede na odsotnost izjem od tega pravila izvršba ni dopustna.
OZ člen 70, 70/3, 72, 73, 111, 240. ZGO-1 člen 53.
odstop od pogodbe – revizija projektne dokumentacije – položaj revidenta – zastopanje – grajanje napak po pooblaščencu – učinki zastopanja – prekoračitev pooblastil – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti – zamuda pri izpolnitvi – medsebojni pobot – predpravdno pobotanje – pravdno pobotanje
Položaj revidenta projektne dokumentacije iz 53. člena ZGO-1 je primerljiv s položajem nadzornega inženirja pri izvajanju gradbenih del. Z udeležbo revidenta/nadzornika se ustvari nekakšno trostransko razmerje med njim, projektantom/izvajalcem in naročnikom/investitorjem, ki z zakonom ni posebej urejeno. Kar pomeni, da lahko stranke ta razmerja precej svobodno same uredijo. Tako projektant kot revident sta praviloma, in tako tudi v obravnavanem primeru, v samostojnem, med seboj ločenem pogodbenem razmerju z investitorjem.
ZNP člen 118, 118/3, 123. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 234, 236. ZPP člen 21, 21/1.
izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - solastnina - nepravdni postopek - vrsta postopka - postopkovna pravila - funkcionalna pristojnost - lex specialis - primernost izvršilnega naslova - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za prodajo stvari, o razdelitvi katere je bilo odločeno v nepravdnem postopku, je v vsakem primeru zadolženo nepravdno sodišče, od volje strank pa je odvisno, ali se prodaja opravi po določbah ZNP ali ZIZ.
Določba 123. člena ZNP ne nasprotuje določilom ZIZ glede razdelitve stvari s prodajo, temveč celo sama napotuje na njihovo uporabo.
Gre za spor med zatrjevano resničnim (tožnico) in navideznim kupcem (toženka).
Tožnica bi morala dokazati obstoj zatrjevanega dogovora med njo in toženko in to v času sklepanja kupoprodajne pogodbe, to je obstoj obligacijsko pravne zaveze toženke, kot navideznega kupca, da bo vse koristi iz prodajne pogodbe toženka prenesla na tožnico, kot resničnega kupca.
V kolikor bi obstajal med pravdnima strankama kasneje kakšen dogovor o prenosu lastništva na stanovanju, bi šlo za obljubo, ki pa ne predstavlja odločilnega dejstva, obstoja zavezovalnega pravnega posla.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016063
OZ člen 149, 179, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - višina odškodnine
Tožnik, zaposlen pri prvotoženi stranki, se je poškodoval pri delu, in sicer pri prenosu štirioglate steklene vaze. Debelina sten vaze, ki jo je tožnik moral očistiti, ni bila enakomerna, temveč se je spreminjala. Do loma vaze je prišlo na sredinskem delu vaze, kjer je bilo steklo najtanjše (0,3 mm) in kjer je bila vaza najbolj občutljiva za lom. Vaza je bila zaradi svojih dimenzij in predvsem zaradi različne debeline stekla krhka, verjetnost njenega razbitja pa zelo velika. Bila je neprimerna za uporabo kot delovni pripomoček, saj je bila preobčutljiva za prenašanje in večkratno uporabljanje. Ob upoštevanju teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je glede na njene značilnosti vaza predstavljala nevarno stvar oziroma da je rokovanje s to vazo (njeno prenašanje) predstavljalo nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo.
prometna nesreča – prometna nezgoda – zastaranje – vzročna zveza – izvedenec – dokazovanje z izvedencem – lahka telesna poškodba – prehod za pešce – udarnina – odrgnina – nateg vratnih mišic – povrnitev nepremoženjske škode – strah – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev pravdnih stroškov
Tožnikova poškodba sodi v skupino lahkih telesnih poškodb po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice. Pritožba utemeljeno opozarja, da je dosojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem v višini 4.200,00 EUR določena nekoliko previsoko, primerna odškodnina iz tega naslova znaša 3.200,00 EUR.
pogodba o storitvah strokovnega svetovanja na projektih – prenos pogodbe s prenositelja na prevzemnika – pogoji za prenos pogodbe – privolitev sopogodbenika – dokazna ocena
Prenos pogodbe na tožnika (prevzemnika) je bil veljaven, ker je toženec vanj privolil s konkludentnimi ravnanji (122. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago in ne more črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka.
S konkretinimi prekoračitvami trditvene podlage je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
pravna korist za vodenje pravde glede terjatve, ki je bila priznana v stečajnem posotpku – ne bis in idem – zavrženje tožbe – določnost izjave upravitelja o prijavljenih terjatvah
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073746
URS člen 22. ZPP člen 8, 163, 163/4, 362, 362/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 231/3.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – dokazni standard verjetnosti – dokazni standard prepričanja – načelo hitrosti – načelo kontradiktornosti – odločanje o stroških postopka
Materialnopravno zmotno je sklepanje sodišča prve stopnje, da za ugotovitev procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ni relevantna sama višina terjatve. Nižji dokazni standard (stopnja verjetnosti), ki zadostuje za utemeljitev procesne legitimacije upnika, ne pomeni, da se sodišče v okviru tega dokaznega standarda ni dolžno opredeliti tudi do višine terjatve, ki mora biti izkazana z navedenim dokaznim standardom. Nižji dokazni standard zato ne pomeni, da bi za ugotovitev verjetnosti terjatve sodišču zadoščalo zgolj sklepanje o njegovem temelju, ne da bi se opredelilo tudi do višine terjatve.
Poudarjeno načelo hitrosti postopka v postopkih zaradi insolventnosti ne izključuje načela kontradiktornosti v predhodnem postopku. Načelo kontradiktornosti postopka namreč pomeni udejanjanje pravice do izjavljanja v postopku. Odrekanje strankam postopka, da se jim za svoje trditve omogoči izvedbo dokazov, s katerimi naj bi utemeljevala pravno relevantna dejstva, bi pomenilo onemogočanje stranki uveljavljanja pravnega varstva pred sodiščem in s tem neposredno kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. ZFPPIPP ne daje nobene podlage, da bi smelo sodišče pogojevati presojo utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka s tem, da bi moral predlagatelj izkazati pravnomočno sodno odločbo, s katero bi bilo odločeno o obstoju predpostavke (obstoj terjatve), ki se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti kaže kot predhodno vprašanje. Okoliščina, da upnik proti dolžniku do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka sodno še ni uveljavljal terjatve, na katere se je skliceval v svojem predlogu, za navedeno oceno ne more biti relevantna.
ZPP člen 12, 105, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pravica do izjave – priposestvovanje lastninske pravice – stanovanjska pravica – družbena lastnina – dobra vera – domneva dobre vere
Prvostopenjsko sodišče je kršilo toženčevo pravico do izjave, saj ga je pravno škodljivo in napačno poučilo, da bo svoje pravice lahko uveljavljal (zgolj oz. šele) v pritožbi.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral toženec dokazovati svojo dobrovernost, saj se ta domneva.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.
zapuščina brez dedičev – ediktalni postopek – obstoj premičnine – izročitev zapuščine pristojnemu organu
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali motorno kolo obstaja in odločiti o njegovi izročitvi s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.
izdelava elaborata – narok – oprava naroka – določitev solastniških deležev pri splošnih skupnih delih – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – izkazovanje lastninske pravice – korekcijski faktorji – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Sodni izvedenec je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).