spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravnomočno končani postopek - novi dokazi - dokazi, nastali po pravnomočnosti sodbe v primarnem postopku - zavrženje predloga za obnovo postopka - vročitev predloga za obnovo postopka nasprotni stranki - razpis naroka
Novi dokazi so lahko le tisti, ki so obstajali že v času, ko je tekel primarni postopek, pa stranka zanje (brez svoje krivde) ni vedela do trenutka, ko je nove dokaze še lahko predlagala.
Skladno s pravno teorijo lahko sodišče predlog za obnovo postopka zavrže tudi po tem, ko je vročen nasprotni stranki in celo po razpisu naroka.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084385
ZN člen 35, 35/2, 43, 43/1, 45, 45/1, 47, 48, 49, 49/1, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/1-1. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZPP člen 200, 200/2. ZOdvT člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200, 3212, 6002.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – podpis pogodbe – notarski zapis – predpisana oblika – potrditev zasebne listine – notarska listina – konvalidacija pogodbe z realizacijo – obličnost – ničnost darilne pogodbe – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – povišanje odvetniških nagrad – stroški postopka – opravljanje storitev za več strank – nagrada za postopek – nagrada za posel – nova stopnja – pritožbena obravnava – nagrada za narok – pavšalni znesek za plačilo materialnih stroškov – udeležba intervenienta
Kakšna je morala biti vsebina notarskega zapisa, je predpisoval 43. člen ZN. Med njegove obvezne sestavine je ta določba uvrščala (poleg podpisa notarja in zapisnih prič) tudi podpise udeležencev pravnega posla (7. točka prvega odstavka 43. člena ZN). Konkreten notarski zapis podpisa toženca kot preživljanca ne vsebuje. Notarski zapis, ne glede na to, da drugih pomanjkljivosti nima, ni izdelan tako kot to predpisuje 43. člen ZN. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sicer podpisana s strani obeh pogodbenih strank in spojena s konkretnim (vsebinsko pomanjkljivim) notarskim zapisom, zato ni pridobila lastnosti notarskega zapisa (prvi odstavek 49. člena ZN). Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, to je v obliki notarskega zapisa (47. člena ZN), pa ni veljavna (48. člen ZN).
Konvalidacija pogodbe z realizacijo je po obligacijskih predpisih mogoča le v primeru, ko je bila kršena zahteva po pisni obliki. Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja.
Toženca do povišanje priznane nagrade za narok zato, ker pooblaščenec zastopa dve stranki, nista upravičena. Po 8. členu ZOdvT prejme odvetnik, ki v isti zadevi opravlja storitve za več strank, nagrade in izdatke le enkrat, po tar. št. 1200 ZOdvT pa povišanje nagrad zaradi zastopanja več strank ni določeno na splošno, ampak se iz tega razloga poveča le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožbeni postopek je sicer nova stopnja v postopku, a še vedno ista zadeva. Ker je bil pavšalni znesek materialnih stroškov tožencema priznan že s sodbo sodišča prve stopnje, do ponovnega priznanja tega stroška ob upoštevanju tar. št. 6002 ZOdvT nista upravičena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0053521
ZIZ člen 15. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11. SZ-1 člen 72, 72/1.
stranka v postopku - sposobnost biti stranka v postopku - etažni lastniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skupnost lastnikov kot pravna oseba - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku
Kot upnik v predmetni zadevi nastopajo „Etažni lastniki večstanovanjske stavbe“, ki sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku, oznaka „etažni lastniki“ pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena in konkretne fizične osebe z imeni in priimki oziroma konkretne pravne osebe s firmami niso navedene.
Zahteva po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici je po vsebini izredno pravno sredstvo, ki se uporabi tudi v primeru očitne kršitve materialnega prava. Za očitno kršitev materialnega zakona ne gre v primeru, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko razume na več načinov, organ pa je odločitev oprl na eno od možnih razlag.
Družinska pokojnina se v primeru otrok zavarovanca dodeljuje za čas, ko se oseba še ni zmožna sama preživljati in se usposablja, da bi pridobila znanje oziroma poklic, ki bi ji omogočal nadaljnje samostojno preživljanje. Tožnica je srednješolsko izobrazbo že pridobila in je šolanje nadaljevala na Visoki šoli, na kateri je opravila vse tri letnike in bila nato dve šolski leti vpisana kot absolventka. Tožena stranka ni uporabila materialnega predpisa tako, da bi ga očitno kršila, ko je štela, da je tožnica s tem, ko je bila 2 leti vpisana kot absolventka na Visoki šoli že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa za šolanje na tej visokošolski ustanovi. Njenega vpisa v 1. letnik izobraževalnega centra v program pek ni mogoče šteti kot nadaljevanje šolanja. To pa pomeni, da je mogoče pojem „do konca šolanja“, določen v prvem odstavku 57. člena ZPIZ-2, do katerega ima otrok umrlega zavarovanca pravico do družinske pokojnine, razlagati na način, kot ga je razlagala tožena stranka v upravni odločbi v predsodnem postopku. Če se da predpis razlagati tudi na takšen način, pa ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kar je pogoj za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena ZUP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0084437
SPZ člen 68. ZD člen 142. OZ člen 197. ZPP člen 154, 154/3, 214, 214/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
spor majhne vrednosti - načelo pisnosti - pogrebni stroški - plačilo pogrebnih stroškov - izključna uporaba solastne nepremičnine - plačevanje stroškov za podedovano solastno nepremičnino - najemnina za grob - dolg zapustnika - dolg zapuščine - stroški postopka - odgovor na pritožbo - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
V sporu majhne vrednosti je poudarjeno načelo pisnosti. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter cilji pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče je odločitev pri omejitvi dokazov na pisne dokaze v zadostni meri obrazložilo že na glavni obravnavi. Toženka, ki je bila zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, temu tedaj ni ugovarjala. Zato se na kršitev načela kontradiktornosti, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, oziroma opuščeno zaslišanje strank in priče v pritožbenem postopku ne more več sklicevati. Ker ne opraviči, zakaj postopkovne kršitve ni grajala na prvi stopnji, je prepozna (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
Ugotovljeni dolgovi zapustnice (kurilno olje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, RTV prispevek) in dolgovi do zapuščin (stroški pogreba in vzdrževanje groba) se delijo med dediče v sorazmerju z dednimi deleži. Po ugotovitvi, da jih je – oziroma v kakšnem obsegu – poravnal le tožnik, je od toženke upravičen terjati povračilo, zato mu je sodišče pravilno ugodilo.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Sodna praksa v podobnih situacijah kot je obravnavana poudarja, da je presoja sodišča o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali pa ne, odvisna od okoliščin posameznega primera. Tudi če tožeča stranka ne opomni tožene stranke pred vložitvijo tožbe na izpolnitev zahtevka iz tožbe, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke dotlej povsem jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.
Zadostuje, da se senat ob preizkusu pripornih razlogov po pravnomočni obtožnici, sklicuje na izkazanost utemeljenega suma iz pravnomočne obtožnice. Samo v kolikor bi kateri od dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, utemeljenost suma omajal do te mere, da le-ta ne bi bila več podana, bi bilo potrebno iz razloga, ker ni več podana predpostavka za odločanje o priporu, pripor odpraviti. Okoliščine, da se je prvostopenjsko sodišče po zaslišanju dveh strokovnih prič zaradi preveritve izvedenskega mnenja izvedenca B. odločilo postaviti drugega izvedenca, pa ni mogoče šteti, kot to zmotno tolmači obramba, da je izvedensko mnenje izvedenca B. omajano do te mere, da bi bilo potrebno iz tega razloga šteti, da utemeljen sum ni več podan.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
vpliv začetka prisilne poravnave na začete pravdne postopke
Sam začetek postopka prisilne poravnave na obravnavani postopek nima nobenega vpliva. Posledico, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevku zgolj pod pogoji, določenimi v prisilni poravnavi, bi lahko povzročila šele njena pravnomočna potrditev.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - oderuška pogodba - prevara - ničnost - izpodbojnost - varščina - odstopnina
Pogoji oderuške pogodbe niso podani in zato sporna najemna pogodba ni nična (prvi odstavek 119. člena OZ). Tudi po oceni pritožbenega sodišča je glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva več kot očitno, da se tožena stranka kot gospodarski subjekt ne more uspešno sklicevati na nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost pri sklepanju sporne najemne pogodbe, in sicer v smeri, da si je tožeča stranka s to pogodbo izgovorila nesorazmerno visoko najemnino in varščino.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084402
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 71. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-4. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov za dobavljeno vodo – upravnik – pooblastila upravnika – poravnava zapadlih obveznosti – neplačilo storitev
Upoštevaje ugotovitev, da je bila pogodba, iz katere izvira terjatev, sklenjena med tožnikom (javnim podjetjem) in etažnimi lastniki, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da ima tožnik v primeru neplačila storitev terjatev do etažnega lastnika in ne do upravnika. Pravilen je argument sodbe, da upravnik na podlagi zakona – obstoj morebitnega drugačnega pogodbenega dogovora ni bil zatrjevan – skrbi le za porazdelitev in izterjavo obveznosti v razmerju do etažnih lastnikov (3. točka 50. člena SZ-1 in četrta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ) in je dolžan plačila, prejeta od etažnih lastnikov, prenesti na posameznega dobavitelja (71. člen SZ-1), ni pa s tem prenesena terjatev z etažnih lastnikov na upravnika. Z morebitnim plačilom upravniku se tako toženec ni razbremenil svoje obveznosti.
Z novelo ZIZ-J spremenjena določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati tudi za nazaj. Navedeno določbo, po kateri je izvršbo na upnikov predlog mogoče odložiti le za največ eno leto, je zaradi prepovedi retroaktivnosti mogoče upoštevati šele od uveljavitve ZIZ-J, to je od 30. 7. 2014 dalje. Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako velja le za predloge za odlog izvršbe, ki jih upniki vložijo po 30. 7. 2014, oz. je zakonsko omejitev odloga izvršbe na največ eno leto treba začeti šteti šele od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga, ki je bil izdan po začetku veljavnosti ZIZ-J.
Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo v plačilo zahtevane denarne terjatve. Ker je bila zamudna sodba že izdana, niso izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Trditev, da toženi stranki v postopku ni bila pravilno vročena tožba oziroma poziv za vložitev odgovora na tožbo, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa lahko stranka take navedbe poda v pritožbi zoper zamudno sodbo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa zatrjevana napaka (pri vročanju), ki jo zagreši sodišče. Morebitne napake v zvezi z vročanjem tožbe se presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.
invalid II. kategorije invalidnosti - delna invalidska pokojnina - samozaposleni - začetek izplačevanja
Ne glede na to, da je bila tožniku od 6. 1. 2010 dalje priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in tudi pravica do delne invalidske pokojnine, mu od 6. 1. 2010 dalje ni mogoče priznati pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine. Preden je zavarovanec s posamičnim upravnim aktom ali s sodbo, razvrščen v II. ali III. kategorijo invalidnosti in mu je priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, to je pravice do dela s skrajšanim delovnim časom, ne more realizirati. Ta se lahko realizira in torej izvrši šele z dokončnostjo odločbe oziroma s pravnomočnostjo sodbe. Realizirana pravica pomeni, da je delovni invalid pričel delati s skrajšanim delovnim časom. Od dneva, ko je pričel delati s skrajšanim delovnim časom, pa je zavarovanec skladno z določbo 159. člena ZPIZ-1 upravičen tudi do izplačevanja delne invalidske pokojnine. V konkretnem primeru je postala sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 6. 2013, s katero je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, pravnomočna in s tem izvršljiva 20. 8. 2013. S tem dnem je tožnik pravno formalno lahko začel opravljati svojo dejavnost skladno s priznano pravico in ugotovljeno preostalo delovno zmožnost s skrajšanim delovnim časom in ne pred tem datumom oziroma že od 6. 1. 2010 dalje, pa čeprav je bila tožniku pravica do dela s skrajšanim delovnim časom priznana od 6. 1. 2010 dalje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožnik z 20. 8. 2013, ko je uskladil obseg zavarovanja z ugotovljeno preostalo delovno zmožnostjo, pričel opravljati svojo dejavnost s skrajšanim delovnim časom in je zato odločilo, da je od tega dne dalje na podlagi drugega odstavka 159. člena ZPIZ-1 upravičen do izplačevanja delne invalidske pokojnine. Tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do delne invalidske pokojnine od 6. 1. 2010 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
poslovni razlog – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ukinitev programa, ki je dosegal slabe poslovne rezultate oziroma ni dosegal predvidene realizacije, tožnik pa je bil zaposlen kot samostojni komercialist za obdelavo tržišča na področju tega programa, predstavlja utemeljen poslovni razlog, zato je tožena stranka tožniku utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Tožeča stranka ni izkazala (pogodbene) pravne podlage za ugotovitev, da znaša mesečna najemnina za najeti poslovni prostor (po tem, ko je bil s strani najemnika prostor delno izpraznjen) po datumu 1.5.2012 10.840,23 EUR (oziroma da najemnina v presežku tega zneska ne obstoji). Najemna pogodba se lahko odpove le sodno (prvi odstavek 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP), česar pa tožeča stranka v konkretnem postopku sploh ni zatrjevala. To pa pomeni, da delna odpoved pogodbenega razmerja, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, nima nobenih pravdnih učinkov.