ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-9. ZDavP-2 člen 285, 328. ZDoh-2 člen 81, 83, 132, 137, 141. Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti člen 6. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 10, 11, 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 38.
dohodnina - dohodnina od obresti - finančna pogodba na razlike - davčna osnova - v tujini plačan davek - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Finančne pogodbe na razlike (CFD) so skladno z 9. točko drugega odstavka 7. člena ZTFI finančni instrument. Gre za pogodbeno razmerje med izdajateljem pogodbe na razliko v ceni in vlagateljem, ki slednjemu omogoča udeležbo v gibanju cen osnovnega instrumenta, na katerega se pogodba nanaša (v konkretnem primeru osnovnih delnic), ne da bi bil pri tem njegov polnopravni lastnik. Vlagatelj torej ni delničar družbe, katere delnice so osnovni instrument CFD-ja, in tako tudi nima pravic, ki jih imajo imetniki delnic (do udeležbe pri upravljanju, do dela dobička družbe, do ustreznega dela premoženja družbe po njeni likvidaciji ali stečaju), a je kljub temu v primeru, da na presečni dan za upravičenost do dividend drži dolgo pozicijo s CFD-jem, vezanim na delnico, pri kateri se izplačuje dividenda, deležen denarne prilagoditve iz tega naslova. Predmet obdavčitve v konkretni zadevi je ravno tovrstni dohodek.
Odgovor na tožbo v upravnem sporu ni zakonsko urejen enako, kot je urejen odgovor na tožbo v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1, zlasti njegovega drugega in tretjega odstavka, odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Obligatorna je predložitev spisov. Opustitev, nepravočasnost ali neobrazloženost odgovora na tožbo zato nima enakih posledic, kot jih ima v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela kot v pravdi za priznana.
nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb - stroški postopka - pavšalno nadomestilo stroškov
ZRev-2 oz. Tarifa predstavljata podlago za izrek in odmero pavšalnega nadomestila stroškov postopka za izdajo odredbe, ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZRev-2.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - notarska prodaja zastavljenih nepremičnin - poseg v ustavne pravice - protipravno ravnanje - dolžnost ravnanja notarja
Notar je deloval v skladu s predpisi, ki so v času, ko je opravljal dejanja prodaje, veljali, sam pa ni imel možnosti, da bi zahteval, naj se ugotovi njihova protiustavnost. Zaradi tega mu ni mogoče očitati, da bi deloval v nasprotju s predpisi, saj druge možnosti ni imel, kot da je delal tako, kot je. Če pa notar ni ravnal v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožeča stranka navaja v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZFZ in ZFZ-C, ki so tedaj veljali (ZFZ-C je bil delno razveljavljen pozneje), izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožeče stranke.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265. ZŽNPO člen 32.
žičniške naprave - obnova postopka - rok za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka 8. 5. 2015 (kar med strankama ni sporno) in glede na obveznost glede vsebine predloga za obnovo določene v 265. ZUP zatrjeval, da se je s spornim sklepom seznanil 10. 4. 2015, ko ga je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. prejel v elektronski poštni predal. Upravni organ zatrjevanjem tožnika ni sledil iz razlogov, ker je bilo gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, kot tudi zapisnik seje. Poleg tega pa se je predlagatelj o tem, da je bil izdan sporni sklep o izločitvi žičniških naprav, lahko seznanil z javno objavo na spletni strani AJPES dne 17. 2. 2014, ko je bilo objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče organu pri njegovem stališču, da je tožnik izvedel za izdajo odločbe o izločitvi žičniških naprav z dne 21. 11. 2014, dne 17. 2. 2015, ko sta bila otvoritveno poročilo in osnovni seznam objavljena, ne more slediti. Navedeni dokazili ne vsebujeta dovolj konkretiziranih podatkov, da bi se lahko štelo, da je tožnik zvedel za izdajo spornega akta z objavo otvoritvenega poročila in osnovnega seznama.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 144, 144/7, 166. ZEN člen 19, 19/7. Pravilnik o Registru kmetijskih gospodarstev člen 27, 27/1.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - meja parcele - soglasje lastnika
Organ je pri obravnavi tožnikovega zahtevka smel uporabiti katastrske podatke. Iz vrisa tožnikovega GERK – a (tudi na ortofoto posnetek) pa je ugotovil, da je del zahtevane površine na parceli 2411, za katero tožnik, glede na materialno določbo, ki jo je v postopku organ uporabil (drugi odstavek 5. člena ZKme-1), ni predložil soglasja lastnika, torej ni izkazal, da ima pravico do uporabe tega zemljišča. S svojo odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico tožnika na njegovi parceli 2410, niti odločitev organa ne pomeni, da tožnik dejansko uporablja parcelo 2411, oziroma da njegova dejanska uporaba presega mejno črto med parcelama 2410 in 2411. Kolikor tožnik meni, da potek meje med parcelama ne izkazuje resničnega lastninskega stanja, bo moral za to (ureditev spornega mejnega stanja) sprožiti ustrezne civilnopravne postopke oziroma postopek ureditve (določitve) meje. Na tožniku je dokazno breme v zvezi z njegovo trditvijo, kolikor meni, da je meja med parcelama ravna (iz naslova napake v katastru ali druge stvarnopravne podlage).
ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU)Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva št. 604/2013 člen 10, 28, 28/2. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-4, 55/1-15. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - begosumnost - omejitev gibanja prosilcu - poseg v osebno svobodo - pridržanje - začasna odredba
Namestitev v Azilni dom ni mogoča. Pri tem ni mogoče mimo razloga za pridržanje – to je tožnikove begosumnosti. Izvedbo postopka za predajo v takšnem primeru omogoča zgolj pridržanje, ki je učinkovito in ki preprečuje, da bi prišlo do pobega. Kot možna in s tem relevantna ostane zato le izpodbijana nastanitev tožnika v Centru za tujce. Pri tem gre sicer za strožji ukrep, ki pa ne presega kriterijev iz Direktive 2013/33/EU, ki v 10. členu dopušča celo nastanitev prosilcev v zaporu. To pa pomeni, da dolžnost zagotavljanja posebnih ustanov oziroma prostorov za pridržanje po Direktivi ni absolutna.
Izpodbijani sklep posega v tožnikovo pravico do svobode gibanja oziroma v njegovo osebno svobodo in da gre za poseg, ki že po svoji naravi povzroči za prizadeto osebo težko popravljive posledice. Vendar pa o zakonitosti takšnega ukrepa odloča sodišče že na podlagi vložene tožbe in je zato od te odločitve odvisno, ali se bo ukrep prenehal izvajati in ne šele v primeru, če bo izdana začasna odredba. Zato je v zadevi, kakršna je obravnavana, mogoče doseči zadržanje izvrševanja izpodbijanega sklepa le v primeru posebnih okoliščin in s tem težko popravljivih posledic, ki presegajo tiste, ki izhajajo iz same narave izrečenega ukrepa in ki bi morale biti navedene ter posebej in nedvoumno izkazane že v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov.
Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
Za odmero komunalnega prispevka zazidanega stavbnega zemljišča je ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc relevantna tudi ugotovljena neto tlorisna površina objekta.
Stranka v postopku odmere komunalnega prispevka ne more izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
dohodnina - obnova postopka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - bančni podatki osebni podatki
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ do podatkov o prometu (prilivih in odlivih) na tožnikovem osebnem bančnem računu prišel na nezakonit in ustavno neskladen način. Ustava RS zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni, če imajo zakonsko podlago in so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. To pa je bilo v tem primeru podano.