gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vračajo iz dohodka oz. premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi imela dodeljene brezplačne pravne pomoči, bi namreč morala trpeti svoje stroške postopka, do povrnitve katerih glede na uspeh v pravdi ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in pridobil denarna sredstva, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Na odločitev ne vpliva okoliščina, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, izpostavlja pa jo tudi tožnik v tožbi, da je bil znesek, ki ga je tožnik dobil na podlagi sodbe, izplačan na račun njegovega pooblaščenca. Če pooblaščenec tožniku ni izplačal celotnega zneska oziroma, če si je zadržal nagrado, ki po mnenju tožnika presega dogovorjeni znesek, je to stvar njunega medsebojnega razmerja, zato mora tožnik spor v zvezi s tem razrešiti s svojim pooblaščencem. Te okoliščine pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - sklep o naložitvi denarne kazni
Z izpodbijanim sklepom je upravni organ v postopku izvršbe s posredno prisilitvijo nameraval doseči le realizacijo z izvršilnim naslovom izrečene obveznosti in zato sklep ne predstavlja ponovnega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo, namreč ne predstavlja obveznosti, nalaganja obveznosti in tudi na novo ne posega v pravni položaj tožeče stranke. Predstavlja le zakonit način, s katerim upravni organ zavezanca prisili k izpolnitvi naložene obveznosti, če zavezanec obveznosti prostovoljno ne izpolni.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3, 65. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadzor izpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec - bistvena kršitev pravil postopka
Nesporno je Generalštab Slovenske vojske kot organ v sestavi dobil novo lastno matično številko in novo lastno davčno številko. Sporen pa je subjekt, ki v danem primeru velja za delodajalca oz. za zavezanca v skladu z določbo 62. člena ZZRZI. Do navedenega tožnikovega ugovora pa se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, kakor tudi pritožbeni organ, nista konkretno opredelila. Zavezanci za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov morajo biti tudi po presoji sodišča opredeljeni z zakonom, torej na zakonski ravni in ne morejo biti opredeljeni s podzakonskimi akti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo navedbe zakonske podlage za opredelitev tožnika kot zavezanca v predmetni zadevi.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 144, 144/7, 166. ZEN člen 19, 19/7. Pravilnik o Registru kmetijskih gospodarstev člen 27, 27/1.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - meja parcele - soglasje lastnika
Organ je pri obravnavi tožnikovega zahtevka smel uporabiti katastrske podatke. Iz vrisa tožnikovega GERK – a (tudi na ortofoto posnetek) pa je ugotovil, da je del zahtevane površine na parceli 2411, za katero tožnik, glede na materialno določbo, ki jo je v postopku organ uporabil (drugi odstavek 5. člena ZKme-1), ni predložil soglasja lastnika, torej ni izkazal, da ima pravico do uporabe tega zemljišča. S svojo odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico tožnika na njegovi parceli 2410, niti odločitev organa ne pomeni, da tožnik dejansko uporablja parcelo 2411, oziroma da njegova dejanska uporaba presega mejno črto med parcelama 2410 in 2411. Kolikor tožnik meni, da potek meje med parcelama ne izkazuje resničnega lastninskega stanja, bo moral za to (ureditev spornega mejnega stanja) sprožiti ustrezne civilnopravne postopke oziroma postopek ureditve (določitve) meje. Na tožniku je dokazno breme v zvezi z njegovo trditvijo, kolikor meni, da je meja med parcelama ravna (iz naslova napake v katastru ali druge stvarnopravne podlage).
Za odmero komunalnega prispevka zazidanega stavbnega zemljišča je ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc relevantna tudi ugotovljena neto tlorisna površina objekta.
ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU)Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva št. 604/2013 člen 10, 28, 28/2. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-4, 55/1-15. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - begosumnost - omejitev gibanja prosilcu - poseg v osebno svobodo - pridržanje - začasna odredba
Namestitev v Azilni dom ni mogoča. Pri tem ni mogoče mimo razloga za pridržanje – to je tožnikove begosumnosti. Izvedbo postopka za predajo v takšnem primeru omogoča zgolj pridržanje, ki je učinkovito in ki preprečuje, da bi prišlo do pobega. Kot možna in s tem relevantna ostane zato le izpodbijana nastanitev tožnika v Centru za tujce. Pri tem gre sicer za strožji ukrep, ki pa ne presega kriterijev iz Direktive 2013/33/EU, ki v 10. členu dopušča celo nastanitev prosilcev v zaporu. To pa pomeni, da dolžnost zagotavljanja posebnih ustanov oziroma prostorov za pridržanje po Direktivi ni absolutna.
Izpodbijani sklep posega v tožnikovo pravico do svobode gibanja oziroma v njegovo osebno svobodo in da gre za poseg, ki že po svoji naravi povzroči za prizadeto osebo težko popravljive posledice. Vendar pa o zakonitosti takšnega ukrepa odloča sodišče že na podlagi vložene tožbe in je zato od te odločitve odvisno, ali se bo ukrep prenehal izvajati in ne šele v primeru, če bo izdana začasna odredba. Zato je v zadevi, kakršna je obravnavana, mogoče doseči zadržanje izvrševanja izpodbijanega sklepa le v primeru posebnih okoliščin in s tem težko popravljivih posledic, ki presegajo tiste, ki izhajajo iz same narave izrečenega ukrepa in ki bi morale biti navedene ter posebej in nedvoumno izkazane že v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
dohodnina - obnova postopka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - bančni podatki osebni podatki
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ do podatkov o prometu (prilivih in odlivih) na tožnikovem osebnem bančnem računu prišel na nezakonit in ustavno neskladen način. Ustava RS zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni, če imajo zakonsko podlago in so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. To pa je bilo v tem primeru podano.
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov.
Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
Stranka v postopku odmere komunalnega prispevka ne more izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.