ZPIZ-2 člen 159. ZUJF člen 10, 203. ZZVZZ člen 60, 60/1. ZDavP-2 člen 101, 102, 102/4, 103.
davčna izvršba - odlog oziroma obročno plačilo dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje predloga
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več. V obeh odločbah se pravilno ugotavlja tudi, da tožniku ni mogoče odobriti odloga in obročnega plačevanja akontacije dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZDavP-2.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZTuj-2A člen 37, 37a, 37a/1, 60, 60/3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - začasna odredba - procesne predpostavke - aktivna legitimacija - tožba delodajalca
Z ZTuj-2A je prišlo do spremembe zakonske ureditve, ki je uvedla institut enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. O tem se odloča v postopku pred upravno enoto, ki pa od Zavoda po uradni dolžnosti zahteva, da poda soglasje k izdaji ali podaljšanju takšnega dovoljenja (37. in 37a. člen ZTuj-2). Ob tej spremembi je bila v zakon dodana nova določba prvega odstavka 37a. člena, po kateri se v primeru, ko soglasje za izdajo enotnega dovoljenja ni zavrnjeno iz razlogov na strani tujca, odločba o zavrnitvi izdaje enotnega dovoljenja vroči tudi delodajalcu. Pri tem zakon ne določa, da se delodajalec o izdani odločbi le obvesti, ampak izrecno, da se mu odločba vroči. S tem je zakonodajalec za primere, ki jih zajema navedena določba, delodajalca vključil v postopek glede enotnega dovoljenja ter mu po presoji sodišča priznal pravno korist in aktivno legitimacijo za izpodbijanje izdane zavrnilne odločbe. V primerih, ko je bilo soglasje zavrnjeno zaradi razlogov, ki niso na strani tujca, bo namreč odločbo lahko vsebinsko učinkovito izpodbijal prav delodajalec in ne sam tujec.
Tožnikove navedbe, da kot samostojni podjetnik za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje A.A., ki je bil dober in vesten delavec in je samostojno opravljal delo zastopnika, so povsem splošne. Povsem pavšalno pa je tudi tožnikovo zatrjevanje, da bi mu z izvršitvijo 2. točke izreka izpodbijane odločbe nastala nenadomestljiva škoda, saj da bi imel zaradi odhoda delavca A.A. veliko materialno škodo, ki je v kratkem času ne bi mogel nadomestiti z drugim delavcem, ker gre za dela, ki zahtevajo veliko specialnega znanja. Pri tem tožnik zatrjevane škode, ki naj bi bila materialna, ne opredeli po višini, pa tudi sicer je ne konkretizira. Prav tako ne obrazloži, zakaj naj bi bila škoda težko popravljiva oziroma kakšna naj bi bila nenadomestljiva specialna znanja tujca, na katera se sklicuje.
ZMed člen 58. ZUP člen 43, 142. ZUS-1 člen 17, 17/1.
pridobitev lastninskega deleža v premoženju radijskega programa - izvajanje radijske dejavnosti - razširjenje radijske frekvence - oglaševanje - prevladujoč položaj družbe - stranski udeleženec - pravni interes
Tožniku ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca niti iz razloga, ki ga tožnik navaja v obravnavani vlogi in tudi v tožbi, da sta z družbo A. d.d. konkurenta in da je tudi tožnik sam imel namen kupiti lastniški delež izdajatelja B. d.o.o. S tem namreč tožnik po presoji sodišča ne varuje svoje pravne koristi v razmerju do gospodarskega subjekta, s katerim je v konkurenčnem razmerju in je imetnik odločbe o izdaji predhodnega soglasja, marveč zgolj zatrjuje svoj dejanski, ekonomski interes, kar pa kot že navedeno ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku.
Tožbo lahko glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 vloži le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz točke 1 izreka izpodbijane odločbe pa nesporno izhaja, da se izdano soglasje Ministrstva za kulturo glasi na pravno osebo A. d.d. in ne na tožnika. Tožnik v tem postopku ni imel statusa stranskega udeleženca, saj je bila njegova zahteva za vstop v postopek in priznanje statusa stranskega udeleženca z izpodbijanim sklepom z dne 13. 1. 2016 pravilno in zakonito ter pravnomočno zavrnjena.
žrtev vojnega nasilja - odškodnina za izgubo življenja bližnjega - višina odškodnine
Vsakemu upravičencu pripada odškodnina v fiksnem znesku, ki ga je za vse primere enako določil zakonodajalec. To pomeni, da se pri odmeri odškodnine ne upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, zato sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov o posledicah, ki jih je trpela zaradi smrti mame.
Tožnica v postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih ZUreP-1, ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - organiziranje delovnega procesa - razporeditev zaposlenih
ZJU nikjer ne določa, da se za opravljanje del in nalog na delovnem mestu sekretar v nazivu sekretar zahteva zaključen doktorski študij. Zato je pravilen zaključek, da je tožničina zahteva, da se jo imenuje v uradniški naziv sekretarke nima pravne podlage.
mednarodna zaščita - preganjanje - razlogi preganjanja - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - nova dejstva in novi dokazi - prosilec iz Nigerije
Ni mogoče ugotoviti, da bi bilo nasilje, zaradi katerega je tožnik leta 2008 zapustil izvorno državo, pogojeno in vzpodbujeno zaradi njegove pripadnosti etnični skupini, saj preučene informacije o stanju v izvorni državi takšnega zaključka ne omogočajo.
Čeprav se v informacijah omenja etnična pripadnost članov MEND, je iz celotne analize virov razvidno, da gre pri dogajanju na območju Delta Niger za nasilje med MEND in nigerijsko vlado, ki je utemeljeno na socialni problematiki zaradi nepravične delitve dobička iz prodaje nafte, ne pa za nasilje etnične skupine Urubo usmerjeno proti etnični skupini Igbo, kot je to zatrjeval tožnik.
Pri presoji, ali je mogoče in potrebno novo dejstvo pri presoji priznanja statusa subsidiarne zaščite upoštevati, je sodišče – glede na to, da gre pri pravici iz 3. člena MKVČP za absolutno zavarovano pravico – kot pomembno štelo, da tožnik tekom postopka ni zatrjeval, da bi bil kot pripadnik etnične skupine Igbo, ki naj bi zahtevala ustanovitev neodvisne države, politično aktiven oziroma da bil podpornik ali vsaj simpatizer gibanja za neodvisnost, zaradi česar bi bil v izvorni državi morebiti lahko izpostavljen preganjanju zaradi političnega prepričanja ali tveganju, da utrpi resno škodo.
Prisilna izvršitev davčnih obveznosti se lahko odloži le v dveh primerih: če je bil pred tem odobren odlog plačila davčnih obveznosti ali njihovo obročno plačevanje, in v primeru, če davčni organ spozna, da bi bilo pritožbi zoper sklep o izvršbi mogoče ugoditi in odloži izvršbo iz tega razloga – pa še to lahko stori le uradoma.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - sodna prepoved
Po določbi 13. člena ZUPJS se od lastnega dohodka odštevajo zgolj izplačane preživnine, največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora oziroma periodični dohodki, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov in drugih izjem dohodkov, ki bi jih bilo mogoče odšteti od dohodka prosilca, ZUPJS ne predvideva. Zato se sodne prepovedi ne morejo upoštevati kot zakonska dovoljena izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije - odhod zaradi zaposlitve
Sodišče se strinja z ugotovitvijo drugostopenjskega organa, da tožničin odhod iz Slovenije zaradi zaposlitve oktobra 1991 (najkasneje do 8. 10. 1991) ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v smislu 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992 in pred 7. 11. 1992, ko je bila z dokončno odločbo Ministrstva za notranje zadeve izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo istega organa, da tožnica tudi ni izkazala nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14, 2/1-41, 2/1-75, 2/1-76, 2/1-77, 19, 19/1, 97, 118. Pravilnik o projektiranju cest člen 56, 56/3. Odlok o občinskih cestah v Mestni občini Novo mesto člen 53, 53/2, 58, 58/1, 58/1-7.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - objekt za oglaševanje - prepoved oglaševanja v območju, določenem za postavitev prometne signalizacije
Dejstvo, da je lahko del prometne signalizacije postavljen na zelenici, ne pomeni, da je v taki situaciji potreba po varovalnem pasu odpadla. V primeru kot je obravnavan, ko sta ob zelenici še kolesarska steza in pločnik, nedvomno prometna signalizacija, namenjena tem udeležencem v prometu, ni postavljena na zelenici.
Ker je tožnik odgovoren za svoj mobilni objekt, se na tretjo osebo, ki naj bi objekt prestavila, ne more sklicevati kot na razlog, ki bi pomenil, da ni zavezan ravnati po inšpekcijskem ukrepu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.
V postopku prisilne likvidacije nad tožnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil ustavljen postopek prisilne likvidacije ter začet stečajni postopek iz razloga iz drugega odstavka 423. člena ZFPPIPP, saj je likvidacijski upravitelj zaradi insolventnosti pravne osebe predlagal začetek stečajnega postopka. Tožnik torej ne izkazuje (več) pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne more več izboljšati tudi, če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.
razlastitev - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek - odločitev o zahtevi
Prvostopni organ bi moral še pred izdajo odločbe o glavni stvari odločiti o zahtevi tožnikov za vstop v postopek kot stranskih udeležencev, česar pa ni storil. Vprašanje, ali ima kdo pravico biti stranka v upravnem postopku, je namreč vprašanje, ki ga mora rešiti organ med upravnim postopkom na prvi stopnji še pred izdajo odločbe o glavni stvari. Do rešitve tega vprašanja (torej o vprašanju strank/e oziroma stranskega/ih udeleženca/ev v postopku) organ ne more z odločbo o glavni stvari odločiti o pravici in pravni koristi tretje osebe, če ni jasno, ali je oseba, ki je vstop v postopek zahtevala, stranka določenega postopka ali ne. V primeru zavrnitve zahteve za vstop v postopek ima taka oseba pravico do pravnega sredstva zoper sklep in v primeru uspeha pravico (vsaj) do vročitve odločbe in vložitve pravnih sredstev zoper njo. Ker organ ni postopal tako, je s tem zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Iz izpiska iz evidence Azilni dokumenti izhaja, da je tožnik dne 26. 4. 2016 in torej istega dne kot je vložil tožbo, Azilni dom samovoljno zapustil ter da se tja do 3. 5. 2016 ni vrnil. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil.
ZUP člen 43. ZDen člen 60, 60/1, 60/2. ZDen-B člen 26. SZ-1 člen 173-180.
denacionalizacija - zahteva za sodelovanje v postopku denacionalizacije - povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahteve
Določbe SZ-1 urejajo razmerja med lastnikom stanovanja, ki ga pridobi vrnjenega v postopku denacionalizacije ter najemnikom tega stanovanja, to je prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, torej urejajo razmerja za čas, ko je v denacionalizacijskem postopku odločeno o vrnitvi stanovanja prvotnemu lastniku. Sodišče zato soglaša s toženo stranko, da je pri odločanju o tožnikovi zahtevi za sodelovanje v postopku denacionalizacije treba izhajati iz določb ZDen in ne SZ-1. Prav tako ni mogoče slediti tožnikovi trditvi v tožbi, da je upravičen do sodelovanja v postopku, ker je zaradi nične pogodbe izgubil lastninsko pravico na stanovanju in ker je bil izigran v uveljavljanju pravic bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanja v postopku denacionalizacije, saj so zahtevki, ki izhajajo iz takih zatrjevanj, predmet civilnopravnih postopkov in ne predmet postopka denacionalizacije.
Sodišče pritrjuje argumentom tožene stranke, da je tožnikova zahteva za vstop v postopek denacionalizacije prepozna in da tožnik tudi ni izkazal vlaganj v stanovanje. ZDen-B je kot skrajni rok za priglasitev zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov (s tem pa tudi za zahtevek za vstop prizadetih strank v ta postopek) določil 5. 1. 1999.
ZDIJZ člen 4, 25, 25/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/2. ZGO-1 člen 68.
dostop do informacij javnega značaja - avtorsko delo - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - način seznanitve z informacijo - reproduciranje
Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno s pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tožena stranka od te zakonske določbe odstopa s trditvijo, da s trenutkom, ko postane PGD del gradbenega dovoljenja, izgubi avtor tega dela oziroma tisti, na katerega je bila avtorska pravica prenesena. Tako stališče je v nasprotju s prej opisanim namenom drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo pravic posameznikov - zahteva za posredovanje osebnih podatkov pokojnika - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem aktu navedla le, da lahko upravljavec osebnih podatkov posreduje podatke o umrlem posamezniku osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda in če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes ter da v tožnikovem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče meni, da tožena stranka s tem ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev podatkov umrlega niti ni pojasnila ali ne izpolnjuje obeh zakonsko določenih pogojev za pridobitev podatkov pokojnega ali pa le enega izmed njih.
ZUS-1 člen 17, 17/3. ZUP člen 142, 142/1. ZVOP-1 člen 34, 50, 51, 51/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - varstvo osebnih podatkov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - supervizor
Tožnica je pravočasno, v času trajanja postopka, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZUP vložila zahtevo za priznanje lastnosti stranke, zoper izdani zavrnilni sklep pa sprožila upravni spor, za kar ima izrecno podlago v tretjem odstavku 17. člena ZUS-1. Zato okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper soglasje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
Inšpekcijski postopek, kot je obravnavani, ni namenjen izključno varstvu javnega interesa, temveč tudi varstvu ustavne pravice do varstva osebnih podatkov. Ker je nosilka te pravice tožnica, se vprašanje zakonitosti obdelave njenih osebnih podatkov neposredno nanaša na njen pravni položaj, pri tem pa je mogoče morebitno ugotovljeno nezakonitost v inšpekcijskem postopku tudi odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - pritožba
Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka zgolj z navajanjem najosnovnejših dejstev o kazenskem postopku, kot so opravilne številke, kaznivo dejanje, ki ga je bil tožnik obtožen, in izid postopka, ter s povzemanjem zakonske ureditve postopka s pritožbo pred višjim sodiščem ni obrazložila, kako in zakaj niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.