V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
Prisilna izvršitev davčnih obveznosti se lahko odloži le v dveh primerih: če je bil pred tem odobren odlog plačila davčnih obveznosti ali njihovo obročno plačevanje, in v primeru, če davčni organ spozna, da bi bilo pritožbi zoper sklep o izvršbi mogoče ugoditi in odloži izvršbo iz tega razloga – pa še to lahko stori le uradoma.
mednarodna zaščita - preganjanje - razlogi preganjanja - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - nova dejstva in novi dokazi - prosilec iz Nigerije
Ni mogoče ugotoviti, da bi bilo nasilje, zaradi katerega je tožnik leta 2008 zapustil izvorno državo, pogojeno in vzpodbujeno zaradi njegove pripadnosti etnični skupini, saj preučene informacije o stanju v izvorni državi takšnega zaključka ne omogočajo.
Čeprav se v informacijah omenja etnična pripadnost članov MEND, je iz celotne analize virov razvidno, da gre pri dogajanju na območju Delta Niger za nasilje med MEND in nigerijsko vlado, ki je utemeljeno na socialni problematiki zaradi nepravične delitve dobička iz prodaje nafte, ne pa za nasilje etnične skupine Urubo usmerjeno proti etnični skupini Igbo, kot je to zatrjeval tožnik.
Pri presoji, ali je mogoče in potrebno novo dejstvo pri presoji priznanja statusa subsidiarne zaščite upoštevati, je sodišče – glede na to, da gre pri pravici iz 3. člena MKVČP za absolutno zavarovano pravico – kot pomembno štelo, da tožnik tekom postopka ni zatrjeval, da bi bil kot pripadnik etnične skupine Igbo, ki naj bi zahtevala ustanovitev neodvisne države, politično aktiven oziroma da bil podpornik ali vsaj simpatizer gibanja za neodvisnost, zaradi česar bi bil v izvorni državi morebiti lahko izpostavljen preganjanju zaradi političnega prepričanja ali tveganju, da utrpi resno škodo.
Izpodbijano gradbeno dovoljenje temelji na neustavni določbi 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ, v skladu s katero je investitor v obravnavani zadevi izkazoval pravico graditi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem pa ne bo smelo uporabiti neustavne določbe 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ.
ZMed člen 58. ZUP člen 43, 142. ZUS-1 člen 17, 17/1.
pridobitev lastninskega deleža v premoženju radijskega programa - izvajanje radijske dejavnosti - razširjenje radijske frekvence - oglaševanje - prevladujoč položaj družbe - stranski udeleženec - pravni interes
Tožniku ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca niti iz razloga, ki ga tožnik navaja v obravnavani vlogi in tudi v tožbi, da sta z družbo A. d.d. konkurenta in da je tudi tožnik sam imel namen kupiti lastniški delež izdajatelja B. d.o.o. S tem namreč tožnik po presoji sodišča ne varuje svoje pravne koristi v razmerju do gospodarskega subjekta, s katerim je v konkurenčnem razmerju in je imetnik odločbe o izdaji predhodnega soglasja, marveč zgolj zatrjuje svoj dejanski, ekonomski interes, kar pa kot že navedeno ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku.
Tožbo lahko glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 vloži le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz točke 1 izreka izpodbijane odločbe pa nesporno izhaja, da se izdano soglasje Ministrstva za kulturo glasi na pravno osebo A. d.d. in ne na tožnika. Tožnik v tem postopku ni imel statusa stranskega udeleženca, saj je bila njegova zahteva za vstop v postopek in priznanje statusa stranskega udeleženca z izpodbijanim sklepom z dne 13. 1. 2016 pravilno in zakonito ter pravnomočno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Tožena stranka je od tožnika zahtevala, da dostavi dokazila, ki se tičejo njegovega materialnega stanja, ki jih ne more pridobiti sama, kakor tudi dokazila, ki se nanašajo na utemeljenost njegovega zahtevka, glede katerega prosi za brezplačno pravno pomoč. V pozivu ga je tudi opozorila, da kolikor v roku 8 dni vloge ne bo dopolnil, bo prošnjo zavrgla. Po podatkih spisa tožnik navedenih listin, ki so relevantne za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega in stvarnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, toženi stranki ni dostavil. Zato je bila njegova prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
ZMZ člen 46, 46/1, 46/1-2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - opustitev osebnega razgovora
V obravnavani zadevi bi morala tožena stranka skladno z 2. alinejo 46. člena ZMZ opraviti s tožnikom osebni razgovor, saj navedeno določilo določa, da se osebni razgovor lahko opusti le, če pristojni organ lahko odloči na podlagi 1., 2., 4., 6. in 13. točke 55. člena tega zakona. Ker pa je tožena stranka svojo odločitev oprla tudi na 3. in 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, je potrebno osebni razgovor obvezno opraviti. Tožnik je v prošnji povedal, da se je aktivno udeleževal demonstracij, da je bil tudi priprt, da so ga v priporu pretepli in mu očitali, da deluje proti varnosti države. To pa je že navajanje takih okoliščin, da brez osebnega razgovora ni mogoče natančno in popolnoma ugotoviti, ali te predstavljajo take lastnosti dejanj preganjanja, kot so opisane v 26. členu ZMZ.
Ob upoštevanju načela primarnosti je treba določbe ZMZ razlagati v duhu Direktive 2013/32/EU, kar pomeni, da ob upoštevanju določb te direktive ni mogoče presojati, ali je opustitev osebnega razgovora vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost zavrnitve prošnje za mednarodno zaščito.
Tožnica v postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih ZUreP-1, ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - sklep o uvedbi postopka razlastitve
Glede očitka tožnikov, da investitor ni izkazal pravice graditi na zemljiščih v njuni lasti, pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi 8. alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP) poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1 kot dokazilo o pravici graditi, ki je po 66. členu ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, šteje tudi sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve. Postopka razlastitve sta bila v obravnavanem primeru uvedena s sklepoma, ki ju je po presoji sodišča ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi pravilno upoštevalo kot dokaz o pravici graditi na zemljiščih tožnikov.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
V postopku prisilne likvidacije nad tožnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil ustavljen postopek prisilne likvidacije ter začet stečajni postopek iz razloga iz drugega odstavka 423. člena ZFPPIPP, saj je likvidacijski upravitelj zaradi insolventnosti pravne osebe predlagal začetek stečajnega postopka. Tožnik torej ne izkazuje (več) pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne more več izboljšati tudi, če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14, 2/1-41, 2/1-75, 2/1-76, 2/1-77, 19, 19/1, 97, 118. Pravilnik o projektiranju cest člen 56, 56/3. Odlok o občinskih cestah v Mestni občini Novo mesto člen 53, 53/2, 58, 58/1, 58/1-7.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - objekt za oglaševanje - prepoved oglaševanja v območju, določenem za postavitev prometne signalizacije
Dejstvo, da je lahko del prometne signalizacije postavljen na zelenici, ne pomeni, da je v taki situaciji potreba po varovalnem pasu odpadla. V primeru kot je obravnavan, ko sta ob zelenici še kolesarska steza in pločnik, nedvomno prometna signalizacija, namenjena tem udeležencem v prometu, ni postavljena na zelenici.
Ker je tožnik odgovoren za svoj mobilni objekt, se na tretjo osebo, ki naj bi objekt prestavila, ne more sklicevati kot na razlog, ki bi pomenil, da ni zavezan ravnati po inšpekcijskem ukrepu.
razlastitev - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek - odločitev o zahtevi
Prvostopni organ bi moral še pred izdajo odločbe o glavni stvari odločiti o zahtevi tožnikov za vstop v postopek kot stranskih udeležencev, česar pa ni storil. Vprašanje, ali ima kdo pravico biti stranka v upravnem postopku, je namreč vprašanje, ki ga mora rešiti organ med upravnim postopkom na prvi stopnji še pred izdajo odločbe o glavni stvari. Do rešitve tega vprašanja (torej o vprašanju strank/e oziroma stranskega/ih udeleženca/ev v postopku) organ ne more z odločbo o glavni stvari odločiti o pravici in pravni koristi tretje osebe, če ni jasno, ali je oseba, ki je vstop v postopek zahtevala, stranka določenega postopka ali ne. V primeru zavrnitve zahteve za vstop v postopek ima taka oseba pravico do pravnega sredstva zoper sklep in v primeru uspeha pravico (vsaj) do vročitve odločbe in vložitve pravnih sredstev zoper njo. Ker organ ni postopal tako, je s tem zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka
ZDIJZ člen 4, 25, 25/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/2. ZGO-1 člen 68.
dostop do informacij javnega značaja - avtorsko delo - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - način seznanitve z informacijo - reproduciranje
Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno s pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tožena stranka od te zakonske določbe odstopa s trditvijo, da s trenutkom, ko postane PGD del gradbenega dovoljenja, izgubi avtor tega dela oziroma tisti, na katerega je bila avtorska pravica prenesena. Tako stališče je v nasprotju s prej opisanim namenom drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Iz izpiska iz evidence Azilni dokumenti izhaja, da je tožnik dne 26. 4. 2016 in torej istega dne kot je vložil tožbo, Azilni dom samovoljno zapustil ter da se tja do 3. 5. 2016 ni vrnil. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil.
ZUP člen 43. ZDen člen 60, 60/1, 60/2. ZDen-B člen 26. SZ-1 člen 173-180.
denacionalizacija - zahteva za sodelovanje v postopku denacionalizacije - povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahteve
Določbe SZ-1 urejajo razmerja med lastnikom stanovanja, ki ga pridobi vrnjenega v postopku denacionalizacije ter najemnikom tega stanovanja, to je prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, torej urejajo razmerja za čas, ko je v denacionalizacijskem postopku odločeno o vrnitvi stanovanja prvotnemu lastniku. Sodišče zato soglaša s toženo stranko, da je pri odločanju o tožnikovi zahtevi za sodelovanje v postopku denacionalizacije treba izhajati iz določb ZDen in ne SZ-1. Prav tako ni mogoče slediti tožnikovi trditvi v tožbi, da je upravičen do sodelovanja v postopku, ker je zaradi nične pogodbe izgubil lastninsko pravico na stanovanju in ker je bil izigran v uveljavljanju pravic bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanja v postopku denacionalizacije, saj so zahtevki, ki izhajajo iz takih zatrjevanj, predmet civilnopravnih postopkov in ne predmet postopka denacionalizacije.
Sodišče pritrjuje argumentom tožene stranke, da je tožnikova zahteva za vstop v postopek denacionalizacije prepozna in da tožnik tudi ni izkazal vlaganj v stanovanje. ZDen-B je kot skrajni rok za priglasitev zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov (s tem pa tudi za zahtevek za vstop prizadetih strank v ta postopek) določil 5. 1. 1999.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo pravic posameznikov - zahteva za posredovanje osebnih podatkov pokojnika - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem aktu navedla le, da lahko upravljavec osebnih podatkov posreduje podatke o umrlem posamezniku osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda in če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes ter da v tožnikovem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče meni, da tožena stranka s tem ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev podatkov umrlega niti ni pojasnila ali ne izpolnjuje obeh zakonsko določenih pogojev za pridobitev podatkov pokojnega ali pa le enega izmed njih.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture
Izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture (tudi vročevoda) načeloma pomeni izključno javni interes. Vendar pa ni mogoče vnaprej odreči pravnega interesa v zvezi s tem osebi, ki ji predpis, ki ga je treba uporabiti pri izdaji izpodbijane odločbe (v tem primeru prostorski akt), zagotavlja možnost priklopa na to infrastrukturo oziroma daje pravice v zvezi s tem. Prav to sicer trdi tožnik, vendar pa svojih trditev o posegu v to pravico ne konkretizira do take mere, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 17, 17/3. ZUP člen 142, 142/1. ZVOP-1 člen 34, 50, 51, 51/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - varstvo osebnih podatkov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - supervizor
Tožnica je pravočasno, v času trajanja postopka, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZUP vložila zahtevo za priznanje lastnosti stranke, zoper izdani zavrnilni sklep pa sprožila upravni spor, za kar ima izrecno podlago v tretjem odstavku 17. člena ZUS-1. Zato okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper soglasje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
Inšpekcijski postopek, kot je obravnavani, ni namenjen izključno varstvu javnega interesa, temveč tudi varstvu ustavne pravice do varstva osebnih podatkov. Ker je nosilka te pravice tožnica, se vprašanje zakonitosti obdelave njenih osebnih podatkov neposredno nanaša na njen pravni položaj, pri tem pa je mogoče morebitno ugotovljeno nezakonitost v inšpekcijskem postopku tudi odpraviti.