Na zemljišču dovoljenega posega tožnik zatrjuje obstoj služnosti, ki je nastala s priposestvovanjem. Služnost ni vpisana v zemljiški knjigi, kar pa ne pomeni, da ne obstaja. Potrebno je ugotavljati obstoj služnosti in s tem pravico razpolaganja.
Upravni organ prve stopnje je v izpodbijani odločbi ugotovil drugačno dejansko stanje, kot sta ga v predlogu zatrjevali tožeči stranki, predvsem pa tožečima strankama ni omogočil, da bi v postopku navajali dejstva in dokaze, ki bi potrdili njuna zatrjevanja, glede opredelitve spornih objektov.
URS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZUS člen 34, 34/1, 34/1-4, 34, 34/1, 34/1-4.
pravni interes - varstvo ustavnih pravic
Pravni interes, ki ga mora imeti tožena stranka, obstaja ves čas upravnega spora le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi oz. pritožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more biti več.
Stranka je podala izjavo, da za citirane nepremičnine umika zahtevek za denacionalizacijo, zato je upravni organ v skladu z določbo 131.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (1986) postopek s sklepom ustavil. Obnova postopka pa je dopustna le, če je postopek končan z dokončno odločbo. Postopka, ki je bil končan s sklepom ni mogoče obnoviti.
ZZad člen 65, 65/1, 66, 65, 65/1, 66. ZUP člen 243, 243/1, 243, 243/1.
denacionalizacijski upravičenec
Ker je tožeča stranka nastala s preoblikovanjem ene od temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije Kmetijski kombinat B., ne more biti upravičena do denacionalizacije za navedeno premoženje, saj je bilo predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., v katerega sestavi je bila tudi predhodnica tožeče stranke.
Za obnovo postopka pristojni davčni organ je upoštevaje organizacijo davčne uprave, ki jo ureja Zakon o davčni službi, druga organizacijska enota Davčne uprave Republike Slovenije, zato sodišče glede teka subjektivnega roka pritrjuje stališču tožene stranke, da je bil pristojni organ prve stopnje z novimi dejstvi in dokazi seznanjen z dopisom drugega davčnega urada, ki je izvedel postopek inšpiciranja.
ZUP člen 263, 263/1, 263/1-1, 263, 263/1, 263/1-1.
dohodnina - obnova postopka
Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o obnovi postopka izdan znotraj subjektivnega enomesečnega roka, upoštevaje navedeno stališče sodišča glede pričetka teka subjektivnega roka, so neutemeljeni tožbeni ugovori v zvezi s prekoračitvijo enomesečnega subjektivnega roka za obnovo postopka.
Tako po določbah ZDavP kot tudi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku se izvršba lahko opravi le zoper tistega ki je dolžan izpolniti obveznost-zavezanca.
Po oceni sodišča je tožena stranka ravnala tudi pravilno, ko je uporabo 13. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami oprla na mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, da je na podlagi pridobljenih podatkov o dejavnostih razširjenega programa, ki potekajo na sosednji osnovni šoli, glede na zagotovilo obeh šol, možno prehajanje med programoma in je predlagala tudi trajno vključitev v podaljšano bivanje, interesne dejavnosti in šolo v naravi v okviru sosednje osnovne šole.
ZUOPP člen 24/3, 16, 16/4, 24, 24/3, 16, 16/4, 24.
individualni program šolanja
Otrok s posebnimi potrebami, ni bil z odločbo usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v redno osnovno šolo, pač pa je bil razvrščen in napoten v šolo s prilagojenim programom. Dosedanje šolanje na redni osnovni šoli je v nasprotju z veljavno in pravnomočno odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki vsebuje stališča strokovnjakov, da je optimalno izobraževalno okolje šola s prilagojenim programom z zagotovljeno fizioterapevtsko in logopedsko pomočjo.
ZDRS člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZUS člen 26, 34, 34/1-3, 26, 34, 34/1-3.
procesna predpostavka - molk organa
Tožeča stranka pri toženi stranki ni podala zahtevka, da se ji dodeli stalno prebivališče za čas od zatrjevanega izbrisa iz registra stalnega prebivališča do ponovne pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje, niti ni tožene stranke pozvala naj na podlagi 2. odstavka 26. člena ZUS odloči v nadaljnjih sedmih dneh, zato ni izpolnila procesnih predpostavk iz 2. odstavka 26. člena ZUS.
Ker iz upravnih spisov izhaja, da ima lastninsko pravico na navedenih nepremičninah fizična oseba, v tretjem odstavku 16.člena ZDen pa je določeno, da premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb, je tudi po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, ki je za navedene nepremičnine ugotovil navedeno oviro za vrnitev nepremičnin upravičenki v naravi.
Trimesečni rok iz 1. odstavka 101. člena ZIL-1 je zakonski procesni rok, ki je prekluzivne narave, kar pomeni, da stranka s pretekom takega roka izgubi pravico opraviti določeno dejanje. Prekluzivne narave takega roka po presoji sodišča ni dopustno obiti z vložitvijo pravočasnega, vendar vsebinsko omejenega ugovora, ki se ga po izteku roka dopolni s popolnoma novimi razlogi.
Določbo 2. odstavka 65. člena ZZad o vračanju zadružnega premoženja, združenega, vloženega ali prenesenega na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma na podjetje oziroma drugo pravno osebo, ki pa ni bilo vrnjeno, niti ni prenehala pravica do vračila, je treba razlagati, da se nanaša na premoženje, ki ga je zadruga na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma vložila, združila ali prenesla na drugo podjetje s pravico vračila, in sicer iz poslovnih razlogov, na primer udeležbe na dobičku.
ZDDV člen 12, 12/4, 40, 58. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 114, 115.
odbitek vstopnega DDV - DDV
Tožnik je pri davčnem organu pravočasno vložil prijavo za registracijo, kar v zadevi ni sporno. Določba 3. odstavka 58. člena ZDDV je jasna: davčni zavezanec postane z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji, ki jo izda v 15 dneh po prejemu prijave. Rok 15 dni je instrukcijski. Tožnik je torej postal davčni zavezanec z dnem, ki je bil določen v odločbi o registraciji, zato ima tudi po mnenju sodišča šele od tega dne dalje pravico uveljavljati odbitek vstopnega DDV kot davčni zavezanec po 40. členu ZDDV.
Če odkup ne bi uspel ali pa sploh ne bi bil vložen zahtevek zanj, bi veljala kot carinska vrednost že ugotovljena vrednost tega blaga v prekrškovnem postopku, in bi, glede na določbe Uredbe o pogojih in načinu prodaje carinskega blaga, veljala tudi za druge potencialne stranke.
SZ-1 člen 67, 87, 67, 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 21, 9, 17, 20, 3, 6, 8, 21, 9, 17, 20, 3, 6, 8.
javni razpis
V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica kot prosilka izpolnjuje pogoj po razpisu tožene stranke za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer, da je sodelovala na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstila na prednostno listo, vendar ni pridobila pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Med strankama samo dejansko stanje ni sporno: da je dejansko na prejšnjih razpisih sodeloval tožničin izvenzakonski partner kot prosilec ter da tožnica sedaj prvič v obravnavanem primeru nastopa kot prosilka. Ob takem stanju stvari pa tudi po stališču sodišča tožnica zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča tudi ni mogoče vloge prosilca enačiti s pojmom družine, ki se sicer tudi lahko pojavlja kot prednostna kategorija, kar pa v obravnavan primer ne sodi, saj gre za dva pojma, ki imata različne vsebine in ju ne gre zamenjevati.