CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039762
ZPP člen 13, 206.
posebno in skupno premoženje - ugotovitev premoženja občine - zaščitena kmetija - utemeljenost tožbenega zahtevka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna in zakonita je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je prekinilo postopek. Utemeljenost tožničinega zahtevka, da se je toženec dolžan izseliti in stanovanjske hiše, je odvisna tudi od vprašanja, ali je ta hiša skupno premoženje pravdnih strank. Gre torej za predhodno vprašanje, o katerem pa že teče že prej začeta pravda; ta niti ne več v začetni fazi, pač pa nesporno v fazi poskusa mirne rešitve zadeve (v mediaciji). Pritožnica sicer trdi, da bo tista pravda (o predhodnem vprašanju) dolgotrajnejša, ker se v njej obravnava še drugo premoženje. Vendar pa časovno ni mogoče natančneje oceniti ne poteka tiste pravde ne te predmetne za primer, da bi sodišče v njej samo reševalo predhodno vprašanje. Te primerjave niti pritožnica ne ponudi.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00041706
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-3, 5/1-4, 5/1-9.
Ker se je toženka glede parcel 760, 767, 768, 769, 770 in 771 sklicevala na arondacijsko odločbo, trdila, da je plačala odškodnino in da je znesek presegal 30 % vrednosti parcel, obenem pa predlagala še izvedenca cenilca, ki bi to slednje preveril, je prvostopno sodišče napačno ocenilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu.
Z ozirom na časovno oddaljenost dogodkov (58 let) je pretiran očitek prvostopnega sodišča, da je imela toženka ob pomanjkanju listinske dokumentacije možnost plačila dokazovati tudi s pričami. Ravno tako pomeni prestrogo tolmačenje trditvenega bremena zahteva, da bi toženka morala pojasniti, kolikšna je bila vrednost vsake posamezne nepremičnine. Toženka utemeljeno navaja, da ne razpolaga s podatki o vrednosti parcel v času podržavljenja oziroma da ji ne morejo biti znani. Ravno zaradi tega je tudi predlagala izvedenca cenilca. V tem smislu gre delno sicer za informativni dokaz, a okoliščine konkretnega primera narekujejo njegovo dopustnost; zahteva po dodatnem substancirajnu bi bila do toženke pretirana.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče glede pojma kmeta mejaša, in sicer iz odločb izhaja, da Vrhovno sodišče pojem kmeta mejaša, torej prednostnega upravičenca do predkupnega upravičenca oziroma tudi prednostnega upravičenca do zakupa razlaga ob uporabi teleološke razlage, torej, da se zasleduje namen zakona, lažje in bolj ekonomično obdelovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev. Tako je potrebno v vsakem posameznem primeru presoditi, ali neka pot, cesta, vodotok ali drug objekt, ki zemljišče ločuje od zemljišča, ki se daje na prodaj (zakup), predstavlja takšno oviro, da zemljišče nima lastnosti sosednjega zemljišča, s tem pa njegov lastnik nima statusa kmeta mejaša v skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ oziroma 2. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ. Namen ZKZ je ravno v tem, da se varujejo kmetijska zemljišča in zaokroženost kmetijskih gospodarstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00035952
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZKZ-73 člen 3, 3/2. ZPP člen 212, 360, 360/1.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - zadružno premoženje - kmetijska zemljišča - stavbna zemljišča - podatki zemljiškega katastra - katastrska kultura - status nerodovitnega zemljišča - dokazna ocena - dokazno breme - sprememba prostorskega akta - dejanska raba nepremičnin - neizvedba dokaza - umik dokaznega predloga
Ker v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZKZ za določanje kulture zemljišč veljajo podatki zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno, je bilo dokazno breme za dokazovanje trditve, da so bile sporne nepremičnine ob uveljavitvi ZZad določene kot stavbna zemljišča, na toženi stranki.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00036149
SPZ člen 39, 95, 95/1, 96. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7.
zadruga - sklad kmetijskih zemljišč - vrnitev plodov - verzija - uporaba tuje stvari - nedobroverni posestnik - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - družbena lastnina
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. To Navodilo v 5. členu določa katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožeči stranki. Ker tožeča stranka v pritožbi ni trdila, da je toženi stranki posredovala dokumentacijo o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, njene pritožbene navedbe, da je tožena stranka slaboverna ves čas oddajanja sporne nepremičnine v zakup, niso utemeljene.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da ima zemljiškoknjižni vpis v postopku lastninjenja družbenega premoženja lahko le deklaratorni učinek.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM00036464
ZSKZ člen 14, 14/1. URS člen 33. Ustava Socialistične Republike Slovenije (1974) člen 30, 30/1. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 29.
lastninjenje - zasebna lastnina - kmetijska zemljišča v družbeni lastnini - lastninska pravica lovske družine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Kot društvo je toženka lahko bila nosilka lastninske pravice na zemljišču, namenjenem za zadovoljevanje skupnih interesov njenih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena (1. in 11. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), kot (družbena) lovska organizacija, ki upravlja lovišče, pa je lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupila kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih so kupovale taka zemljišča kmetijske organizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00032715
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - preprečitev uporabe sile - fizično nasilje - odpoved zakupne pogodbe - izročitev zemljišča v posest - nova dejstva in dokazi - izredne razmere - epidemija - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kumulativno izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru ni relevantne povezave med tožbenim zahtevkom in dogodki, ki jih tožeča stranka opisuje v pritožbi, ter zahtevanim zavarovanjem. Takojšnje izročitve zemljišč (ki jih je tožnica sama celo že zasedla pred kakršnokoli sodno odločitvijo) in prepovedi njihovega obdelovanja pojmovno ni možno povezovati ne s povzročanjem ne z odvrnitvijo nasilja.
Epidemija COVID 19 sicer res bistveno otežuje osebno komunikacijo med subjekti, vendar pa v tem času drugi načini komunikacije (telefon, elektronska pošta, faks) niso onemogočeni.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00040126
ZKZ člen 1a, 1a-1, 27, 27/2, 27/2-2.
zakup kmetijskega zemljišča - pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča - vrstni red prednostnih upravičencev - namenska razlaga zakona - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob namenski razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se upošteva, da je cilj zaokroževanje in povečevanje kmetij oziroma kot je zapisano v ZKZ v prvi alineji 1.a člena izboljšanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, zato je šteti za zemljišče, ki meji, v smislu 27. člena ZKZ, le tista zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, saj bo le tako dosežen namen zakona.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033090
ZKZ člen 19, 19/1, 19/3, 19/3-2, 20, 20/1, 20/2, 21, 22. OZ člen 52, 58, 344, 350, 435. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 316.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - prodajna pogodba - oblika pogodbe - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo - gozd - odobritev upravnega organa - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pripoznava terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zavezovalni in razpolagalni posel - načelno pravno mnenje
Tožnik brez sodne odločbe, da je bila sklenjena ustna pogodba ne more zahtevati, da pravni posel odobri upravna enota, zato je pravovarstvo, ki ga zahteva v tem postopku, edini način, da bo lahko realiziral prenos lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi. Če je sodna praksa dopustila možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč in gozdov, je toliko bolj utemeljen pravovarstveni zahtevek tožnika na pravnoposlovni podlagi, čeprav postopek sklenitve pogodbe ni potekal po določbah ZKZ.
Toženca sta v izjavah s priznanjem tožniku, da je lastnik nepremičnine, ki jo ima v posesti na podlagi sklenjene pogodbe, dejansko pripoznala tudi njegov obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Objektivno so njune izjave videti kot pripoznava tožnikove terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, ki jih prekrškovni organ uveljavlja z navedbami, da bi sodišče moralo obdolženo osebo v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ šteti kot "drugega uporabnika" gozdnega zemljišča in ne bi smelo slediti le dikciji uporabe in rabe s sklicevanjem na lastnika, zakupnika ali uporabnika zemljišča. Odgovorna oseba pravne osebe je sicer res bila neposredni izvrševalec dejanj, ki predstavljajo objektivne zakonske znake prekrška in je ta ravnanja izvršila v imenu in s sredstvi obdolžene pravne osebe. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi zagovora in izpovedbe priče V. H., ki je potrdil, da je D. L. odpadke, ki so nastali pri izkopu na njegovih (drugih) parcelah, nalagal po njegovem naročilu, pravilno štelo V. H. kot dejanskega uporabnika.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STEČAJNO PRAVO
VSM00036000
ZFPPIPP člen 343, 343/3, 343/4. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 17.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - družbena lastnina - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - pobot - stečajni postopek - univerzalni pravni naslednik
Sodišče druge stopnje soglaša, da določbi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZG urejata specifično situacijo, kot posledico vzpostavitve državne lastnine na določenih kmetijskih zemljiščih ter sta omogočili prejšnjim upravljalcem sklenitev zakupnih pogodb s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (tožnik) za podržavljena zemljišča ter jim (prejšnjim upravljalcem), v primeru, da so sklenili zakupno pogodbo, omogočili pobot kupnine (zneska, ki so ga upravljalci plačali za zemljišča, ki so po ZLPP postala last države).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00033166
ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lovska družina - premoženje lovske družine - pravica uporabe na družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini
Kmetijska zemljišča v družbeni lasti so po zakonu postala last RS.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00040409
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 23/1, 24, 25. SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 507, 512, 512/1, 513.
prodaja kmetijskega zemljišča - stavbno zemljišče - paketna prodaja - nameravana prodaja - zakoniti predkupni upravičenec - prodaja solastniškega deleža - zakonita predkupna pravica - kršitev zakonite predkupne pravice - napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev prodajne pogodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Praviloma lahko lastnik nepremičnine, ki obstoji iz kmetijskih zemljišč in stavbnega zemljišča, ponudi v prodajo kot celoto (paketna prodaja) po pravilih ZKZ. Gre za izraz volje prodajalca, da tudi stavbno zemljišče prednostno ponudi predkupnemu upravičencu po ZKZ. Pri paketni prodaji pa solastnega deleža stavbnega zemljišča ni dopustno prodajati po pravilih ZKZ, če se s tako prodajo krši zakonita predkupna pravica solastnika stavbnega zemljišča.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSC00032790
SPZ člen 43, 46. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje kmetijskih zemljišč - društvo - odplačna pridobitev
Praksa VS RS, ki je izpostavljena v izpodbijani sodbi, je enotna in jo je mogoče povzeti v tem, da gre v takšnih pravdah za (navidezno) konkurenco originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (med zakoni, s katerimi je bila izvedena denacionalizacija, to je npr. med ZSKZ in ZLNDL), ki je ni mogoče obiti z institutom priposestvovanja, pa čeprav so bile že izvedene pomotne vknjižbe lastninske pravice, saj je institut priposestvovanja namenjen saniranju napak pri pravno poslovnih (izvedenih) pridobitvah lastninske pravice.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - odstop od najemne pogodbe - odškodnina - škoda - izgubljeni dobiček - amortizacija
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem materialnopravnem stališču sodbe glede stroškov amortizacije gospodarskih objektov in trajnih nasadov. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno upoštevalo, da tožnik ni bil lastnik objektov in trajnih nasadov in že zato ni podlage za upoštevanje stroška amortizacije, ki pomeni vrednostno izraženo porabo oziroma izrabo sredstva v določenem časovnem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
Namen določbe 1. točke drugega odstavka 27. člena ZKZ je v tem, da se dosedanjemu zakupniku (še naprej) omogoči povečevanje in zaokroževanje zemljišč ter s tem gospodarski napredek njegovega kmetijskega gospodarstva. V predmetni zadevi gre najprej upoštevati, da je bil prvotni zakupnik teh zemljišč pašna skupnost M. oziroma vsi njeni člani skupaj. V okviru te pašne skupnosti je bil kmetijski podjem usmerjen v skupno izkoriščanje višinskih pašnikov, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da vsebinski naslednik te dejavnosti ni tožnik, temveč kvečjemu Zadruga M. P.. Nadalje velja, da ima tožnik, kot eden od bivših članov pašne skupnosti M., zgolj 1/9 delež pravic iz naslova zakupne pogodbe iz leta 2001, zato njegov interes za sklenitev (nove) zakupne pogodbe ni enak interesu, ki bi ga izkazovali vsi bivši člani te pašne skupnosti skupaj. Še posebej pa iz tega deleža ne more izvajati (polnega) pravnega upravičenja za kontinuiteto prostorske in stroškovne zaokroženosti svojega lastnega kmetijskega gospodarstva. Vsekakor pa je bistveno, da ima tožnik ”sopravico" do zakupa zgolj treh zemljišč od skupno petih, ki so sedaj predmet sporne oddaje. Ker so se vse te parcele oddajale v zakup kot celota, tudi v formalnem smislu svoje (zatrjevane) prednostne pravice na celotnem predmetu zakupa ni izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00024221
ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-2, 11, 11/1, 11/1-2, 11/2, 11/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 213, 213/2.
zaščitena kmetija - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen zakona - vmesni sklep o dedovanju - dokazna ocena - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - delo na kmetiji - prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja - volja zapustnika - alkoholizem - neizvedba dokaza - ustrezna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je v konkurenci med dvema dedičema (sinovoma zapustnikov) glede na zbrano procesno gradivo in ob tehtanju v zakonu določenih kriterijev pravilno uporabilo določbo 7. člena ZDKG.
kršitev predkupne pravice solastnika - prodaja kmetijskega zemljišča - obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji
Solastnik ima tako tudi po ZKZ absolutno prednost pred ostalimi ponudniki, seveda pa se mora držati postopkovnih zahtev zakona, torej mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno na upravni enoti na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ. Zato ni mogoče pritrditi pravnemu naziranju tožeče stranke v njeni pritožbi, da je treba solastnika o prodaji obvestiti še individualno, saj zaradi specialnosti ZKZ zadošča objava ponudbe pri upravni enoti.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019658
ZKZ člen 20, 22. OZ člen 22, 22/3, 28, 28/2, 52.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote - ponudba - sprejem ponudbe - vabilo k ponudbi - veljavnost prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča - osebe, ki niso predkupni upravičenci - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Ni izključeno, da ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča iz 20. člena ZKZ tudi v razmerju do posameznika, ki ni predkupni upravičenec, učinkuje kot zavezujoča ponudba. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so pogoji, na podlagi katerih je moč govoriti o takšnem zavezujočem učinku toženčeve ponudbe v razmerju do tožnice, v konkretnem primeru izpolnjeni. Stranki sta se namreč že pred podajo ponudbe dogovorili za sklenitev prodajne pogodbe, strinjali sta se tako glede njenega predmeta kot tudi glede višine kupnine, poleg tega je toženec tožnici prepustil posest nepremičnin, kupnina pa je bila v pretežnem delu že plačana. Toženec je dogovorjena predmet in ceno vpisal v ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer je v njej zapisal, da je kupec zemljišč znan. Upoštevajoč te okoliščine ne more biti dvoma, da tožnica ni bila zgolj nekdo iz nedoločenega kroga oseb, temveč je bila toženčeva ponudba za prodajo zemljišč naslovljena prav (samo) nanjo, zaradi česar je imela (tako kot to velja v razmerju do predkupnih upravičencev tudi) v razmerju do nje naravo zavezujoče ponudbe. Enako je svojo ponudbo v razmerju do tožnice očitno razumel tudi toženec, saj odločbi, s katero je upravna enota odobrila (že) sklenjeni pravni posel, ni nasprotoval. S toženčevim prejemom tožničine izjave o sprejemu ponudbe je bila zato glede kmetijskih zemljišč med strankama sklenjena prodajna pogodba, in sicer pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.