ugovor zoper sklep o izvršbo - vročitev predlog za izvršbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O predlogu za izvršbo sodišče praviloma odloča še preden je dolžniku omogočeno, da se o tem izjasni. Vendar to ne pomeni, da dolžnik nima možnosti izjasniti se o predlogu. Sodišče mu mora to omogočiti s tem, da mu predlog za izvršbo vroči vsaj s sklepom o izvršbi. Če to opusti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 1. odstavka 354. člena ZPP.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo, češ da je sodišče prve stopnje določilo previsoko odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožniku, ki je zaradi toženčevega udarca s pestjo v obraz utrpel hudo telesno poškodbo: zlom nosnih kosti s krvavitvijo iz obeh nosnic, je priznalo naslednjo odškodnino: - zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 200.000,00 SIT (deformacija nosu, zožitev levega nosnega hodnika, zaradi česar poškodovancu v mrazu ali na toplem teče iz nosu in ima še druge nevšečnosti, ki bi po tabelah zavarovalnice predstavljale 15% invalidnost); - za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 100.000,00 SIT (hude bolečine 3 dni, srednje 7 dni, rahle še nekaj mesecev - zelo hude nevšečnosti, ker več dni ni mogel dihati skozi nos, temveč samo skozi usta; - sekundarni strah 50.000,00 SIT: ker so poškodovancu v bolnici dvakrat morali naravnati nos in se je bal komplikacij; - skaženost nič (ni bila vtoževana, čeprav je nos rahlo deformiran).
Za premoženjsko škodo je sodišče priznalo na podlagi potrdil izgubo osebnega dohodka v tritedenskem bolniškem staležu, participacije in 5.000,00 SIT za prevoze k zdravniku v bolnišnico v Novo mesto iz Krškega.
Podani so pogoji iz Zakona o dedovanju, da se dedinjo postavi za upraviteljico dela zapuščine. Pogoji, ki jih dediči postavljajo za to postavko, niso v zvezi z zakonskimi pogoji.
pravnomočnost odločbe - res iudicata - razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 333. člena Zakona o pravdnem postopku, ki predvideva, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da gre za pravnomočno razsojeno stvar. Pri presojanju, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo subjektivni element - da gre za iste stranke; in objektivni element - da gre za enak tožbeni zahtevek.
Tožnik je namreč v že v prejšnji pravdi uveljavljal identičen tožbeni zahtvek: razveljavitev dednega dogovora in povrnitev pravdnih stroškov. Za njegovo utemeljensot je navajal isti življenjski dogodek in enake elemente, ki so navedeni v obeh tožbah in obrazložitvah odločb.
ločitvena pravica - rok za prijavo ločitvene pravice
Upnik mora tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v dveh mesecih od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu, sicer predsednik stečajnega senata prijavo zavrže. V prijavi mora navesti podatke o terjatvi iz 3. odst. 137. člena ZPPSL in o ločitveni pravici iz 6. odst. 137. člena ZPPSL. To velja tudi v primeru, ko je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo in ima upnik zanjo izvršilni naslov ter je že predlagal izvršbo.
Zakon o zemljiških knjigah pravno pravilo 77. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
zaznamba spora - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju
Zaznamba spora je mogoča tudi v pravdi nekdanjih izvenzakonskih partnerjev, ko gre za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nepremičnini. Pravna podlaga je v analogni uporabi pravnega pravila paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah.
Po določilu 62. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi navedena priznana terjatev seštevek glavnice in nateklih obresti od zapadlosti terjatve do začetka postopka prisilne poravnave.
spor z majhne vrednosti - razlogi za pritožbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določilu prvega odstavka 104 člena ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi - torej v slovenščini. Po določilu 4.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št.1/91-I) se do izdaje ustreznih predpisov v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so ob uveljavitvi tega zakona veljali v RS, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu v Republiki Sloveniji. Glede člena 104 ZPP to pomeni, da se II. in III. odstavek cit. člena, ki določata enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti ne uporabljata več. Po členu 11 Ustave Republike Slovenije je uradni jezik v Sloveniji slovenščina.
ZGD člen 86, 136/2, 146, 86, 136/2, 146. ZSReg člen 4, 30, 30, 4.
predlog za vpis v sodni register - odgovornost komanditista - najnižji znesek osnovnega kapitala - dražba
Samo pri kapitalskih družbah je potrebno ob predlogu vpisa izkazati vložek. Tako je po 5. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS št. 20/94 - nadaljevanju Uredba) pri delniški družbi potrebno predložiti ustrezno potrdilo banke. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je po 27 členu Uredbe potrebno predložiti poročilo o stvarnih vložkih in potrdilo banke o denarnih vložkih. Nasprotno pa takega določila Uredbe, pri družbi z neomejeno odgovornostjo in komanditni družbi - ni najti. V 47 členu Uredbe zahtevani sporazum družbenikov o oceni nedenarnega vložka komanditista je le podlaga za določitev obsega vrednosti aktive družbe in odgovornosti komanditista po 146. členu Zakona o gospodarskih družbah. Ker zakon o gospodarskih družbah samo pri kapitalskih družbah postavlja spodno mejo osnovnega kapitala, je tudi v Uredbi samo pri takih družbah predpisana priloga - dokaz o višini osnovnega kapitala.
Določba 1. odst. 125. člena SZ ne izključuje uporabe določil 58 in 147. člena SZ. Bivši imetnik stanovanjske pravice, ki je sklenil najemno pogodbo po 147. členu SZ z denacionalizacijskim zavezancem, je dolžan to pogodbo uskladiti ali skleniti novo najemno pogodbo z novim lastnikom, ki je to stanovanje dobil v postopku za denacionalizacijo. Po določbi 1. odst. 125. člena SZ ne ostane v veljavi prej sklenjena najemna pogodba, ampak le določila pogodbe. To določbo je treba razlagati tako, da bistvene sestavine prej sklenjene najemne pogodbe, kot so profitna ali neprofitna najemnina, pogodba za določen ali nedoločen čas, ostanejo v veljavi.
sklenitev najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - pravica do uporabe stanovanja
Lastnik stanovanja, ki noče skleniti najemne pogodbe za nedoločen čas po določilu 147. člena Stanovanjskega zakona, ne more zahtevati izpraznitve stanovanja po določilu 2. odstavka 58. člena tega zakona, če imetnik stanovanjske pravice (oziroma imetnik pravice do uporabe lastniškega stanovanja) za to ni kriv.
Izvršilni stroški so potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan prej ali pa istočasno, kot so prispela dolžnikova sredstva. Izvršilni stroški pa niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko so dolžnikova sredstva že prispela.
Odmera stroškov (ko sodišče odloči o tem, ali so posamezne stroškovne postavke utemeljene po temelju in po višini) je konkretna, zato jo je mogoče izpodbijati samo z določnimi ugovori. Pavšalnemu ugovoru sodišče ne more slediti.
Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Določilo 212 člena 212-1 ZD se namreč nanaša samo na primer, ko je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino ali ne. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi samo v pravdi.
Na podlagi trditve, da je nekdo nekaj plačal prostovoljno, ne da bi bilo zatrjevano, da je vedel, da plačila ne dolguje, še ni mogoče odločiti, da po 211. členu ZOR tega nima pravice zahtevati nazaj.