ugovor zoper sklep o izvršbo - vročitev predlog za izvršbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O predlogu za izvršbo sodišče praviloma odloča še preden je dolžniku omogočeno, da se o tem izjasni. Vendar to ne pomeni, da dolžnik nima možnosti izjasniti se o predlogu. Sodišče mu mora to omogočiti s tem, da mu predlog za izvršbo vroči vsaj s sklepom o izvršbi. Če to opusti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 1. odstavka 354. člena ZPP.
Podani so pogoji iz Zakona o dedovanju, da se dedinjo postavi za upraviteljico dela zapuščine. Pogoji, ki jih dediči postavljajo za to postavko, niso v zvezi z zakonskimi pogoji.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo, češ da je sodišče prve stopnje določilo previsoko odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožniku, ki je zaradi toženčevega udarca s pestjo v obraz utrpel hudo telesno poškodbo: zlom nosnih kosti s krvavitvijo iz obeh nosnic, je priznalo naslednjo odškodnino: - zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 200.000,00 SIT (deformacija nosu, zožitev levega nosnega hodnika, zaradi česar poškodovancu v mrazu ali na toplem teče iz nosu in ima še druge nevšečnosti, ki bi po tabelah zavarovalnice predstavljale 15% invalidnost); - za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 100.000,00 SIT (hude bolečine 3 dni, srednje 7 dni, rahle še nekaj mesecev - zelo hude nevšečnosti, ker več dni ni mogel dihati skozi nos, temveč samo skozi usta; - sekundarni strah 50.000,00 SIT: ker so poškodovancu v bolnici dvakrat morali naravnati nos in se je bal komplikacij; - skaženost nič (ni bila vtoževana, čeprav je nos rahlo deformiran).
Za premoženjsko škodo je sodišče priznalo na podlagi potrdil izgubo osebnega dohodka v tritedenskem bolniškem staležu, participacije in 5.000,00 SIT za prevoze k zdravniku v bolnišnico v Novo mesto iz Krškega.
ločitvena pravica - rok za prijavo ločitvene pravice
Upnik mora tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v dveh mesecih od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu, sicer predsednik stečajnega senata prijavo zavrže. V prijavi mora navesti podatke o terjatvi iz 3. odst. 137. člena ZPPSL in o ločitveni pravici iz 6. odst. 137. člena ZPPSL. To velja tudi v primeru, ko je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo in ima upnik zanjo izvršilni naslov ter je že predlagal izvršbo.
Zakon o zemljiških knjigah pravno pravilo 77. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
zaznamba spora - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju
Zaznamba spora je mogoča tudi v pravdi nekdanjih izvenzakonskih partnerjev, ko gre za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nepremičnini. Pravna podlaga je v analogni uporabi pravnega pravila paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah.
pravnomočnost odločbe - res iudicata - razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 333. člena Zakona o pravdnem postopku, ki predvideva, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da gre za pravnomočno razsojeno stvar. Pri presojanju, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo subjektivni element - da gre za iste stranke; in objektivni element - da gre za enak tožbeni zahtevek.
Tožnik je namreč v že v prejšnji pravdi uveljavljal identičen tožbeni zahtvek: razveljavitev dednega dogovora in povrnitev pravdnih stroškov. Za njegovo utemeljensot je navajal isti življenjski dogodek in enake elemente, ki so navedeni v obeh tožbah in obrazložitvah odločb.
spor z majhne vrednosti - razlogi za pritožbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določilu prvega odstavka 104 člena ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi - torej v slovenščini. Po določilu 4.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št.1/91-I) se do izdaje ustreznih predpisov v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so ob uveljavitvi tega zakona veljali v RS, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu v Republiki Sloveniji. Glede člena 104 ZPP to pomeni, da se II. in III. odstavek cit. člena, ki določata enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti ne uporabljata več. Po členu 11 Ustave Republike Slovenije je uradni jezik v Sloveniji slovenščina.
ZGD člen 86, 136/2, 146, 86, 136/2, 146. ZSReg člen 4, 30, 30, 4.
predlog za vpis v sodni register - odgovornost komanditista - najnižji znesek osnovnega kapitala - dražba
Samo pri kapitalskih družbah je potrebno ob predlogu vpisa izkazati vložek. Tako je po 5. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS št. 20/94 - nadaljevanju Uredba) pri delniški družbi potrebno predložiti ustrezno potrdilo banke. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je po 27 členu Uredbe potrebno predložiti poročilo o stvarnih vložkih in potrdilo banke o denarnih vložkih. Nasprotno pa takega določila Uredbe, pri družbi z neomejeno odgovornostjo in komanditni družbi - ni najti. V 47 členu Uredbe zahtevani sporazum družbenikov o oceni nedenarnega vložka komanditista je le podlaga za določitev obsega vrednosti aktive družbe in odgovornosti komanditista po 146. členu Zakona o gospodarskih družbah. Ker zakon o gospodarskih družbah samo pri kapitalskih družbah postavlja spodno mejo osnovnega kapitala, je tudi v Uredbi samo pri takih družbah predpisana priloga - dokaz o višini osnovnega kapitala.
Po določilu 62. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi navedena priznana terjatev seštevek glavnice in nateklih obresti od zapadlosti terjatve do začetka postopka prisilne poravnave.
Določba 1. odst. 125. člena SZ ne izključuje uporabe določil 58 in 147. člena SZ. Bivši imetnik stanovanjske pravice, ki je sklenil najemno pogodbo po 147. členu SZ z denacionalizacijskim zavezancem, je dolžan to pogodbo uskladiti ali skleniti novo najemno pogodbo z novim lastnikom, ki je to stanovanje dobil v postopku za denacionalizacijo. Po določbi 1. odst. 125. člena SZ ne ostane v veljavi prej sklenjena najemna pogodba, ampak le določila pogodbe. To določbo je treba razlagati tako, da bistvene sestavine prej sklenjene najemne pogodbe, kot so profitna ali neprofitna najemnina, pogodba za določen ali nedoločen čas, ostanejo v veljavi.
Izvršilni stroški so potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan prej ali pa istočasno, kot so prispela dolžnikova sredstva. Izvršilni stroški pa niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko so dolžnikova sredstva že prispela.
Odmera stroškov (ko sodišče odloči o tem, ali so posamezne stroškovne postavke utemeljene po temelju in po višini) je konkretna, zato jo je mogoče izpodbijati samo z določnimi ugovori. Pavšalnemu ugovoru sodišče ne more slediti.
ZTLR člen 49, 50. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 12. ZPP člen 98.
stvarna služnost - obstoj stvarne služnosti - pot - obseg služnosti - vsebina služnosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče odloča o obstoju služnosti (in realnih bremenih), mora navesti vsebino in obseg pravice. Zato mora biti v izreku odločbe opredeljena tudi trasa služnostne poti.
Dejstvo, da ima stečajni dolžnik zaposlenega delavca, ne vpliva na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in njegovem takojšnjem zaključku, če premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.
Na podlagi trditve, da je nekdo nekaj plačal prostovoljno, ne da bi bilo zatrjevano, da je vedel, da plačila ne dolguje, še ni mogoče odločiti, da po 211. členu ZOR tega nima pravice zahtevati nazaj.
stečaj - povrnitev stroškov stečajnemu upniku - upniški odbor
Stečajni upnik nima pravice zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL.