• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 3
  • 41.
    VDS sodba Pdp 1720/2002
    5.12.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02810
    ZOR člen 210, 210. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51, 51/1, 51, 51/1.
    razporeditev delavcev - regres za letni dopust
    Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se presojajo po delovnopravni zakonodaji, ki velja v Sloveniji, ne glede na to, da je bil tožnik v okviru sklenjenega delovnega razmerja razporejen na delovišče v tujo državo (Nemčijo). Tožnik je upravičen do izplačila regresa za letni dopust ob upoštevanju določb delovnopravnih predpisov, ki so v spornem obdobju veljali na območju R Slovenije.

    Če dobi delavec, ki je razporejen na delo v tujino, del regresa za letni dopust izplačanega v tujini, potem mu pripada le razlika do višine regresa za letni dopust, ki je določena s slovenskimi delovnopravnimi predpisi. Delavec ne more utemeljeno zahtevati od delodajalca, da mu še enkrat izplača del že izplačanega regresa, saj bi bil delavec sicer neupravičeno obogaten.

     
  • 42.
    VDS sklep Pdp 1855/2003
    5.12.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02043
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273-5, 272, 272/1, 272/2, 273, 273-5. ZDR člen 83, 83/2, 110, 83, 83/2, 110.
    začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve - krivdni razlog
    1. Verjetnost terjatve je izkazana, saj ni bil izveden postopek pred odpovedjo v skladu z določbo 2. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih. Po tej določbi mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona.

    2. Čeprav je terjatev verjetno izkazana, predlagana začasna odredba zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev, ker so učinki izredne odpovedi že nastopili in je pogodba o zaposlitvi že prenehala, zlasti zato, ker v konkretni zadevi ne gre za situacijo iz 85. člena ZDR (nasprotovanje odpovedi s strani sindikata). V primerih izredne odpovedi, če ne gre za primer iz 85. člena ZDR, je za zavarovanje nedenarne terjatve primerna zlasti začasna odredba iz 5. točke 273. člena ZIZ (plačevanje nadomestila plače).

     
  • 43.
    VDS sklep Pdp 1820/2003
    4.12.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02063
    ZIZ člen 277, 277/3, 277/4, 277, 277/3, 277/4. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
    začasna odredba - litispendenca - izvršilni postopek
    Za podaljšanje začasne odredbe je pristojno tisto sodišče, ki je začasno odredbo že izdalo. V kolikor tožnica predlaga podaljšanje začasne odredbe, ki je bila izdana v že pravnomočno končanem sporu med strankama, pred tem pa skupaj z izvršilnim predlogom predlaga tudi izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku, ne pride do litispendence, če izvršilno sodišče ni odločalo niti o predlogu za izvršbo niti o predlogu za izdajo začasne odredbe.

     
  • 44.
    VDS sklep Pdp 1844/2003
    4.12.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02072
    ZIZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
    začasna odredba - denarna terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
    Tožnik še ni izkazal verjetnega obstoja terjatve, saj se dogovor za plačilo dela direktorja šele dokazuje v tem individualnem delovnem sporu in še ni jasno, kakšen je bil dogovor v zvezi s plačilom, ali je ta sploh obstajal in kdo naj bi bil tožniku zavezan za plačilo za opravljeno delo.

     
  • 45.
    VDS sklep Pdp 1828/2003
    4.12.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02058
    ZPP člen 305a, 339, 339/1, 305a, 339, 339/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Z nepravilno uporabo določb ZPP o poravnalnem naroku in sodni poravnavi (305.a čl. ZPP) je sodišče bistveno kršilo določbo postopka, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. V primeru, ko je med strankama ostalo odprto le sporno vprašanje izplačila razlike v plači, bi si sodišče prve stopnje moglo in moralo prizadevati, da stranki skleneta delno sodno poravnavo, ki bi se nanašala na poglavitne dele spora, saj z določbo 305.a čl. ZPP ni izključena možnost sklenitve delne sodne poravnave.

     
  • 46.
    VDS sklep Pdp 1781/2003
    4.12.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02046
    ZPP člen 277, 318, 318/1, 277, 318, 318/1.
    zamudna sodba - odgovor na tožbo
    Dopis tožene stranke, v katerem je likvidacijski upravitelj tožene stranke navajal, da je tožnik vložil prijavo terjatve ter da je njegovo terjatev toženka evidentirala in knjigovodsko knjižila v začetni bilanci družbe, pri kateri je bil uveden postopek redne likvidacije, ima vse značilnosti odgovora na tožbo, saj po vsebini tožena stranka ugovarja, da je bila terjatev tožnika prijavljena in priznana in da je zato tožba nepotrebna. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo.

     
  • 47.
    VSL sodba I Cpg 96/2002
    3.12.2003
    obligacijsko pravo
    VSL03789
    ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 12, 12/2, 15. ZOR člen 71, 71/2, 71, 71/2.
    najemna pogodba - obličnost
    Materialnopravno zmotno pa je stališče pritožnika, da je bil usten dogovor o izdelavi posebnega vhoda v lokal predpostavka za sklenitev najemne pogodbe, tak usten dogovor pa je po določbi 2. odstavka 71. člena ZOR veljaven. Citirano določilo govori o veljavnosti ustnega dogovora le o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je obličnost predpisana. Po trditvah tožene stranke je bil poseben vhod v lokal bistvena lastnost lokala, torej predmeta najema in torej zato tudi bistvena sestavina najemne pogodbe. Že iz tega razloga ni mogoče govoriti o stranskih točkah pogodbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZOR.

     
  • 48.
    VSL sodba I Cpg 197/2001
    3.12.2003
    obligacijsko pravo
    VSL03788
    ZOR člen 263, 263.
    odgovornost banke
    Zmotno je mnenje pritožnice, da je za ta spor relevantno dejstvo, da je imela tožeča stranka pri njej odprt nerezidenčni račun in iz nje izhajajoč medsebojni odnos ter očitana kršitev tega odnosa. Razno ugotovitev tega dejstva je odločilnega pomena za presojo odškodninske odgovornosti. Povzročitelj škode se delikatne odškodninske odgovornosti razbremini, če dokaže da je škoda nastala brez njegove krivde. Pogodbenik, ki je prekršil pogodbo, pa samo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, ki jih ni mogel preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cpg 1015/2003
    3.12.2003
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05692
    ZIZ člen 62, 62/5, 62, 62/5.
    ugovor - zastaranje
    Dolžnik v ugovoru ni navedel iz katere predpostavke izhaja posledica

    zastaranja terjatve (zapadlost, čas, ki je potreben za zastaranje in

    nastop zastaranja); zastaranje terjatve pa na podlagi predpostavke,

    da je sodišče prve stopnje iz verodostojnih listin ugotovilo

    zapadlost terjatve (primerjaj s tretjim odstavkom 23. člena ZIZ-A) in

    ki ji dolžnik ni obrazloženo ugovarjal, ne izhaja. Zato je ugovor

    zastaranja v konkretnem primeru neobrazložen.

     
  • 50.
    VSL sodba II Cp 1715/2003
    3.12.2003
    zavarovalno pravo
    VSL0050141
    ZOR člen 901, 902, 922, 901, 902, 922.
    začetek učinkovanja zavarovanja - plačilo premije
    Oškodovanec ni bil upravičen do zavarovalnega kritja, ker ni plačal

    premije.

    Ob sklenitvi pogodbe je tožena stranka tožniku izročila tako

    zavarovalno polico kot tudi splošne pogoje. S tem je bil tožnik s

    splošnimi pogoji seznanjen in z zakonom predviden način.

     
  • 51.
    VSL sodba I Cp 1643/2003
    3.12.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50614
    ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 154, 154/1, 154/3.
    odškodninska terjatev - odgovornost delodajalca - nedopustno ravnanje - krivdna odgovornost - dokazno breme
    Odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec pretrpi na delu ali v

    zvezi z delom, ni nujno objektivna, saj Zakon o temeljnih pravicah iz

    delovnega razmerja v 73. členu (v zvezi z 245. členom Zakon o

    delovnih razmerjih) napotuje na splošna načela o odškodninski

    odgovornosti. Tožnica je v času nesreče opravljala računovodska dela.

    Delo oziroma dejavnost, ki jo je opravljala pri toženi stranki, torej

    nikakor ni bila takšna, da bi iz nje izvirala večja nevarnost za

    okolico. Zmotne so potemtakem trditve tožeče stranke o objektivni

    odgovornosti tožene stranke, pravilni pa zaključki sodišča prve

    stopnje, da mora tožeča stranka v okviru predpostavk odškodninske

    terjatve dokazati (tudi) protipravno oziroma nedopustno ravnanje ali

    opustitev povzročitelja škode. Zgolj poškodba pri delu, ki jo kot

    glavno in osnovno trditev tožeče stranke poudarja še tudi pritožba,

    pa za zaključek, da je podano nedopustno škodno ravnanje kot element

    odškodninske terjatve, ne zadostuje.

     
  • 52.
    VSL sodba I Cpg 127/2002
    2.12.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL03761
    ZOZP člen 15, 18, 15, 18.
    povrnitev škode
    Z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu je krita škoda, ki je povzročena z vozilom tistim, ki so v škodnem dogodku udeleženi, torej le neposrednim oškodovancem. Posredni ali indirektni oškodovanci, to je osebe, ki niso bile neposredno udeležene v škodnem dogodku pa imajo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek proti zavarovalnici le v primeru, če je tako določeno z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu ali s kakšnim drugim posebnim zakonom. V nasprotnem primeru za tožbo niso aktivno legitimirani.

     
  • 53.
    VSL sklep I Cpg 1275/2003
    2.12.2003
    statusno pravo
    VSL05599
    ZGD člen 394, 395, 396, 397, 398, 456, 394, 395, 396, 397, 398, 456. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku
    Tako kot gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v

    sodni register (primerjaj 1. odst. 3. člena ZGD), preneha in s tem

    izgubi pravno sposobnost z izbrisom iz sodnega registra. Tako v

    postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. ter

    456. člen ZGD) družba preneha šele z vpisom izbrisa iz sodnega

    registra, takrat pa tudi nastopijo posledice prekinitve po 3. točki

    1. odst. 205. člena ZPP. Sam sklep o prenehanju družbe po skrajšanem

    postopku pomeni zgolj eno fazo v postopku prenehanja, vendar takrat

    družba kot pravna oseba še vedno obstaja, pa čeprav morda ne izvaja

    nobene dejavnosti.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 3