1. Verjetnost terjatve je izkazana, saj ni bil izveden postopek pred odpovedjo v skladu z določbo 2. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih. Po tej določbi mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona.
2. Čeprav je terjatev verjetno izkazana, predlagana začasna odredba zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev, ker so učinki izredne odpovedi že nastopili in je pogodba o zaposlitvi že prenehala, zlasti zato, ker v konkretni zadevi ne gre za situacijo iz 85. člena ZDR (nasprotovanje odpovedi s strani sindikata). V primerih izredne odpovedi, če ne gre za primer iz 85. člena ZDR, je za zavarovanje nedenarne terjatve primerna zlasti začasna odredba iz 5. točke 273. člena ZIZ (plačevanje nadomestila plače).
ZOR člen 210, 210. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51, 51/1, 51, 51/1.
razporeditev delavcev - regres za letni dopust
Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se presojajo po delovnopravni zakonodaji, ki velja v Sloveniji, ne glede na to, da je bil tožnik v okviru sklenjenega delovnega razmerja razporejen na delovišče v tujo državo (Nemčijo). Tožnik je upravičen do izplačila regresa za letni dopust ob upoštevanju določb delovnopravnih predpisov, ki so v spornem obdobju veljali na območju R Slovenije.
Če dobi delavec, ki je razporejen na delo v tujino, del regresa za letni dopust izplačanega v tujini, potem mu pripada le razlika do višine regresa za letni dopust, ki je določena s slovenskimi delovnopravnimi predpisi. Delavec ne more utemeljeno zahtevati od delodajalca, da mu še enkrat izplača del že izplačanega regresa, saj bi bil delavec sicer neupravičeno obogaten.
Tožnik še ni izkazal verjetnega obstoja terjatve, saj se dogovor za plačilo dela direktorja šele dokazuje v tem individualnem delovnem sporu in še ni jasno, kakšen je bil dogovor v zvezi s plačilom, ali je ta sploh obstajal in kdo naj bi bil tožniku zavezan za plačilo za opravljeno delo.
Dopis tožene stranke, v katerem je likvidacijski upravitelj tožene stranke navajal, da je tožnik vložil prijavo terjatve ter da je njegovo terjatev toženka evidentirala in knjigovodsko knjižila v začetni bilanci družbe, pri kateri je bil uveden postopek redne likvidacije, ima vse značilnosti odgovora na tožbo, saj po vsebini tožena stranka ugovarja, da je bila terjatev tožnika prijavljena in priznana in da je zato tožba nepotrebna. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo.
ZIZ člen 277, 277/3, 277/4, 277, 277/3, 277/4. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
začasna odredba - litispendenca - izvršilni postopek
Za podaljšanje začasne odredbe je pristojno tisto sodišče, ki je začasno odredbo že izdalo. V kolikor tožnica predlaga podaljšanje začasne odredbe, ki je bila izdana v že pravnomočno končanem sporu med strankama, pred tem pa skupaj z izvršilnim predlogom predlaga tudi izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku, ne pride do litispendence, če izvršilno sodišče ni odločalo niti o predlogu za izvršbo niti o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Z nepravilno uporabo določb ZPP o poravnalnem naroku in sodni poravnavi (305.a čl. ZPP) je sodišče bistveno kršilo določbo postopka, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. V primeru, ko je med strankama ostalo odprto le sporno vprašanje izplačila razlike v plači, bi si sodišče prve stopnje moglo in moralo prizadevati, da stranki skleneta delno sodno poravnavo, ki bi se nanašala na poglavitne dele spora, saj z določbo 305.a čl. ZPP ni izključena možnost sklenitve delne sodne poravnave.
Zmotno je mnenje pritožnice, da je za ta spor relevantno dejstvo, da je imela tožeča stranka pri njej odprt nerezidenčni račun in iz nje izhajajoč medsebojni odnos ter očitana kršitev tega odnosa. Razno ugotovitev tega dejstva je odločilnega pomena za presojo odškodninske odgovornosti. Povzročitelj škode se delikatne odškodninske odgovornosti razbremini, če dokaže da je škoda nastala brez njegove krivde. Pogodbenik, ki je prekršil pogodbo, pa samo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, ki jih ni mogel preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 12, 12/2, 15. ZOR člen 71, 71/2, 71, 71/2.
najemna pogodba - obličnost
Materialnopravno zmotno pa je stališče pritožnika, da je bil usten dogovor o izdelavi posebnega vhoda v lokal predpostavka za sklenitev najemne pogodbe, tak usten dogovor pa je po določbi 2. odstavka 71. člena ZOR veljaven. Citirano določilo govori o veljavnosti ustnega dogovora le o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je obličnost predpisana. Po trditvah tožene stranke je bil poseben vhod v lokal bistvena lastnost lokala, torej predmeta najema in torej zato tudi bistvena sestavina najemne pogodbe. Že iz tega razloga ni mogoče govoriti o stranskih točkah pogodbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZOR.
Z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu je krita škoda, ki je povzročena z vozilom tistim, ki so v škodnem dogodku udeleženi, torej le neposrednim oškodovancem. Posredni ali indirektni oškodovanci, to je osebe, ki niso bile neposredno udeležene v škodnem dogodku pa imajo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek proti zavarovalnici le v primeru, če je tako določeno z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu ali s kakšnim drugim posebnim zakonom. V nasprotnem primeru za tožbo niso aktivno legitimirani.