ZTLR člen 54, 54/1, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost – nastanek služnosti – priposestvovanje – vknjižba služnostne pravice – podlaga za vknjižbo – ugotovitvena sodba
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval,
morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti.
Za priposestvovanje služnosti ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
izvzeti prejemki iz izvršbe – omejitve izvršbe – stalni denarni prejemki – dohodki iz kmetijske dejavnosti – sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – prodaja živine
Namen določbe 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ je, da se z morebitno prodajo delovne in plemenske živine, kmetijskih strojev in drugih delovnih priprav dolžniku kmetu ne bi onemogočilo nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi omejitev izvršbe veljala tudi za denarna sredstva pridobljena s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da ko dolžnik kmet živino proda, oprostitev izvršbe iz 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ ne pride več v poštev oziroma ne velja več, pa čeprav dolžnik kmet denarna sredstva, dobljena s prodajo, nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma vzrejo živine.
Za denarna sredstva, ki jih prejme dolžnik kmet od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, niti ZIZ niti drug zakon ne določa, da so izvzeta iz izvršbe, zaradi česar je izvršba nanje dopustna.
razmerja med starši in otroci – predlog za izdajo začasne odredbe – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
ZZK člen 6, 9, 24. ZZKat, člen 1, 24, 25, 26, 30, 30/2, 31, 31/1.
dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - vpis pravnih dejstev - vpis po uradni dolžnosti
ZZK določa, da se nepremičnine v zemljiški knjigi vpisujejo s parcelnimi številkami ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon. Vpis pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen. Odločbo, ki jo izda upravni geodetski organ o ugotovitvi dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je dolžan v 30 dneh po pravnomočnosti poslati v zemljiško knjigo, ki opravi vpis ugotovljenih dejstev o nepremičnini ali sprememb dejstev v zemljiško knjigo.
zemljiškoknjižni predlog – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni temelj originalne pridobitve stvarnih pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico.
ZPP člen 8, 215, 458, 458/1. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 28, 28/4, 29, 29/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene - trditveno in dokazno breme
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena pa (praviloma) spadata na področje ugotovitve dejanskega stanja, katerega presoja je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti izrecno izključena.
OZ člen 336, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu temelji na določbi 7. člena ZOZP (4. in 7. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP) in ima odškodninsko naravo, ker plačilo odškodnine oškodovancu (tretji osebi) predstavlja premoženjsko škodo zavarovalnice zaradi toženčeve kršitve pogodbe.
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
S tem ko sodišče ni postavilo izvedenca v zvezi z ugotavljanjem vrste, intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter strahu, hkrati pa razlogov za zavrnitev tega dokaza tudi ni obrazložilo, je kršilo načelo kontradiktornosti.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnica je vedela oz. je morala vedeti, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, saj se je prijavila na zavod za zaposlovanje, kamor se delavec prijavi kot iskalec zaposlitve le, če mu delovno razmerje preneha (zakonito ali nezakonito). Ker je najkasneje ob prijavi na zavod za zaposlovanje tudi ugotovila, da je bila odjavljena iz obveznega zavarovanja, bi morala v roku 30 dni od tedaj vložiti tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožba, vložena po izteku tega roka, ni dopustna.
Tožena stranka tudi ni predlagala svojih dokazov, na primer izvedenca finančne stroke, da bi lahko dokazala svoje trditve, da naj bi bili prilivi predčasni in da jih tožeča stranka ni upoštevala.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – pravdna sposobnost – pomanjkanje procesne sposobnosti – sum na pomanjkanje procesne sposobnosti
Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti. Ker gre za procesno predpostavko, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, lahko v zvezi z njo ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in izvaja dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 38, 38/1.
stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški stranke postopka - izdatek, ki nastane zaradi postopka - odškodninski zahtevek pri zavarovalnici
Slovenska sodna praksa večinoma priznava izdatke stranke – oškodovanca, ki so nastali, ker se je zaradi povračila škode predhodno obrnil na zavarovalnico.
Lastnik nepremičnine pridobi pravico, da sam odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če veje segajo nad njegovo nepremičnino, če ga veje motijo in če na njegov poziv lastnik sosednje stvari ni odstranil veje svojega drevesa. Posredovanje sodišča ni potrebno in zato take pravice ni treba posebej uveljavljati s tožbenim zahtevkom.
V primeru, če ga lastnik drevesa pri realizaciji pravice ovira, pa lahko zahteva, naj sodišče s sodbo naloži lastniku drevesa, da mora posek vej dopustiti.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.