ZTLR člen 54, 54/1, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost – nastanek služnosti – priposestvovanje – vknjižba služnostne pravice – podlaga za vknjižbo – ugotovitvena sodba
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval,
morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti.
Za priposestvovanje služnosti ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
ZPP člen 8, 215, 458, 458/1. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 28, 28/4, 29, 29/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene - trditveno in dokazno breme
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena pa (praviloma) spadata na področje ugotovitve dejanskega stanja, katerega presoja je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti izrecno izključena.
Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. S tem je določena vsebina tožbenega predloga v ugotovitveni tožbi. Z ugotovitveno tožbo zato ni možno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev.
Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati.
Pravno razmerje, o katerem je bilo odločeno v ponovljenem postopku, po vsebini in nastanku ni enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde, ko tožeča stranka zahteva vrnitev tistega, kar je tožena stranka prejela glede na podlago, ki je pozneje odpadla.
OZ člen 336, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu temelji na določbi 7. člena ZOZP (4. in 7. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP) in ima odškodninsko naravo, ker plačilo odškodnine oškodovancu (tretji osebi) predstavlja premoženjsko škodo zavarovalnice zaradi toženčeve kršitve pogodbe.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
Ob sklepanju posredniške pogodbe o potovanju se smiselno uporabljajo posamezne določbe pogodbe o organiziranju potovanja (XXIII. Poglavje posebnega dela OZ), predvsem tudi določilo 888. člena OZ o obveznosti obveščanja (908. člen OZ). Tako je tudi posrednik (kot je to sicer organizator potovanja) dolžan nuditi potniku vse potrebne informacije, ki so vezane na potovanje. Med njima gre za pogodbeni odnos, ki temelji na zaupanju, zato je razumljivo, da potnik od posrednika kot profesionalca, s katerim je sklenil pogodbo, pričakuje, da pozna naravo svojega dela in rizike, ki lahko nastopijo kot posledica neobveščenosti. Posrednik je odgovoren, če potniku ne da vseh potrebnih podatkov ali če so dani podatki napačni. Gre za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev njegove pogodbene obveznosti.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – strojne škarje – nesreča pri delu - soodgovornost delavca
Tožnik je soodgovoren za nastalo škodo zaradi opustitve dolžne skrbnosti, ker bi moral pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju uporabiti podajalne naprave ali ga s potiskom od zgoraj nanj odstraniti z delovnega pulta.
Ker pa so strojne škarje v razmerju do njegovega uporabnika nevarna stvar, ki ob svojem delovanju niso bile ustrezno zaščitene, je toženkina objektivna odgovornost strožja, ne pa enakovredna tožnikovemu ravnanju.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-7,40/1-8, 46, 46/1.
zaznamba sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo – izbris zaznambe izvršbe – ugovor v izvršilnem postopku
Sklep o izvršbi se vroči zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v javni knjigi še pred pravnomočnostjo. Pritožnica bo vse svoje ugovore v zvezi z obstojem dolga morala uveljavljati v izvršilnem postopku. Če bo s svojimi ugovori uspela in bo sklep o izvršbi razveljavljen ali bo izvršba ustavljena, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
prepozna tožba - tožba, vložena pri upravnem organu
Ker je tožnica tožbo zoper odločbo toženca na pristojno sodišče vložila po izreku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz 72. člena ZDSS-1, je tožba prepozna in se zavrže, kljub temu da je bila tožba pred tem ob sicer pravilnem pravnem pouku na izpodbijani odločbi, da jo je potrebno v roku 30 dni vložiti na socialno sodišče, pravočasno vložena na upravni organ, ki je odločbo izdal.
Pritožba utemeljeno opozarja na nedoločljivost in s tem neizvršljivost tožbenega zahtevka ter posledično izreka izpodbijane sodbe v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev drugih njenih stvari iz spornega zemljišča. Obstoja drugih toženkinih stvari (poleg vej in odpadkov) na spornem zemljišču pa tožnika tudi nista zatrjevala, zato v tem delu iz tožbenih trditev tudi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka oziroma v tem delu tožba ni sklepčna.
S tem ko sodišče ni postavilo izvedenca v zvezi z ugotavljanjem vrste, intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter strahu, hkrati pa razlogov za zavrnitev tega dokaza tudi ni obrazložilo, je kršilo načelo kontradiktornosti.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnica je vedela oz. je morala vedeti, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, saj se je prijavila na zavod za zaposlovanje, kamor se delavec prijavi kot iskalec zaposlitve le, če mu delovno razmerje preneha (zakonito ali nezakonito). Ker je najkasneje ob prijavi na zavod za zaposlovanje tudi ugotovila, da je bila odjavljena iz obveznega zavarovanja, bi morala v roku 30 dni od tedaj vložiti tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožba, vložena po izteku tega roka, ni dopustna.