denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
ZIZ člen 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 62, 62/2.
izvršitelj – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rok za predložitev obračuna izvršitelja – prekluzivni rok
Rok za predložitev zahteve sodišču je določen v Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja, ki izvršitelju nalaga, da mora upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, predložiti sodišču najkasneje v treh dneh po prejemu upnikove zahteve. Rok treh dni za vložitev zahteve sodišču ima prekluzivno naravo.
ZPP člen 8, 215, 458, 458/1. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 28, 28/4, 29, 29/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene - trditveno in dokazno breme
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena pa (praviloma) spadata na področje ugotovitve dejanskega stanja, katerega presoja je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti izrecno izključena.
Izvedenec je opravil svojo nalogo skladno s sklepom prvega sodišča in nato odgovoril še na pripombe ter jih zavrnil. Zato mu je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo in odločbo oprlo na njegovo mnenje, nezadovoljstvo stranke z vsebino ugotovitev v izvedenskem mnenju ni razlog za izločitev izvedenca. Če pa izvedenec svoje ugotovitve in ocene strokovno argumentira in tudi odgovori na pripombe, ki jih podajo stranke na mnenje, pa tudi ni nobenega razloga, da sodišče svoje odločitve ne bi oprlo na izvedensko mnenje.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe
Neresnične trditve o fizičnih osebah, posebej če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odškodninsko odgovornosti tudi v razmerju do pravne osebe po 183. členu OZ.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – zamudna sodba – zamuda stranke – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne sodišču. Če stranka trdi, da ji vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
razmerja med starši in otroci – predlog za izdajo začasne odredbe – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Tožena stranka tudi ni predlagala svojih dokazov, na primer izvedenca finančne stroke, da bi lahko dokazala svoje trditve, da naj bi bili prilivi predčasni in da jih tožeča stranka ni upoštevala.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – pravdna sposobnost – pomanjkanje procesne sposobnosti – sum na pomanjkanje procesne sposobnosti
Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti. Ker gre za procesno predpostavko, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, lahko v zvezi z njo ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in izvaja dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala.
Glede na podano trditveno podlago (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime) bi bilo potrebno utemeljenost vtoževane terjatve presojati tudi na obligacijskopravni podlagi in ne zgolj na podlagi uporabe določb Stanovanjskega zakona.
ZMZPP člen 48, 48/1, 50, 55, 55/1. ZPP člen 18, 29, 52, 52/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninski spor – nepogodbena odškodninska odgovornost – nastanek škodljive posledice – smučarska nesreča v tujini
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če tožnica škodo kasneje trpi tudi v drugem kraju. Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča zato ni pomembno, ali se je tožnica po nesreči v Avstriji vrnila v Slovenijo, kjer ji je morda nastala (nadaljnja) nepremoženjska škoda.
Pravilo iz 2. odst. 52. čl. ZPP se nanaša zgolj na krajevno pristojnost, zato mora biti za spor pristojno slovensko sodišče na podlagi kakšne druge navezne okoliščine. Pravila ZPP o krajevni pristojnosti sicer dopolnjujejo z zakonom ali mednarodno pogodbo določena pravila o slovenski jurisdikciji, a le subsidiarno (29. čl. ZPP).
ZPP člen 277, 277/1, 281, 286, 286/2, 318, 318/3. URS člen 23. OZ člen 179.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti
Sodišče prve stopnje je v okviru postopanja po 281. členu ZPP, ob začetku glavne obravnave, pravilno presodilo, da toženec ni opravičil svoj izostanek. Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak jih tudi izkazati. Sodnik se mora namreč prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Le telefonsko sporočilo (očitno) vpisničarki, dan pred narokom, da ima istega dne, ob isti uri, na drugem sodišču prav tako narok, brez predložitve dokaza, ki bi izkazoval takšno trditev, ne zadošča, da bi se lahko sodnik prepričal o opravičljivosti izostanka. Sodišče mora presojo opravičljivosti vedno opraviti, upoštevajoč tudi pravico nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Od povprečno skrbne stranke tudi ni odveč pričakovati, da vloži predlog za preložitev naroka takoj, ko nastopijo okoliščine za njegovo preložitev. Toženec ne navaja, da je vabilo na narok v kazenski zadevi dobil, tik preden je podal opravičilo, ki ga je podal telefonsko dan pred narokom za glavno obravnavo v tej zadevi. Od povprečne skrbne stranke je tudi mogoče pričakovati, da v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo za opravo procesnega dejanja zagotovila pooblaščenca. Toženec niti ne navaja, da si pooblaščenca ni mogel pridobiti. Končno je strankino opravičilo od udeležbe na naroku le njena prošnja, da se narok preloži. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki mu postopkovna pravila nalagajo, da izpelje ustrezen postopek in razsodi in hkrati odloči, ali so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Toženčeve pritožbene trditve, ki se nanašajo na opravičljivost izostanka, so glede na navedeno neutemeljene.
Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.