ZPP člen 141, 141/1. ZZK-1 člen 120, 120/2, 161, 161/3, 161/3-5.
vknjižba lastninske pravice – zavrženje pritožbe kot prepozne – nepravilna vročitev – naslovnik pisanja ni opozorjen, da bo vročitev štela za opravljeno na dan, ko bo pisanje puščeno v hišnem predalčku
Sodno pisanje o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pritožnici po tem, ko ji ni bilo mogoče pisanja osebno vročiti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kar sicer pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, vendar je na to dejstvo treba naslovnika pisanja posebej opozoriti.
Kot izhaja iz priloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnici, vročitev po citiranem zakonskem določilu ni bila pravilno opravljena, saj na dejstvo, da se bo štela vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, naslovnica – pritožnica ni bila posebej opozorjena.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – dopolnitev predloga za ureditev meje – prošnja za podaljšanje roka – odločitev o podaljšanju roka – zavrženje nedopolnjenega predloga
Predlagatelja sta predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti.
sprememba tožbe – objektivna sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe - smotrnost spremembe tožbe
V obravnavanem primeru se dokazni postopek še ni začel. Poleg tega je toženec že v odgovoru na tožbo priznal utemeljenost pretežnega dela prvotnega tožbenega zahtevka, čemur je sledil delni umik tožbe. Tako je mogoče pričakovati, da bo odločitev o izročitvi še preostalih 850 spornih delnic sorazmerno enostavna in ne bo terjala obsežnega dokazovanja. To pa ne velja za tožnikov dodatni odškodninski zahtevek. Ne samo, da navedena dva zahtevka ne izvirata iz iste dejanske in pravne podlage, očitno je, da bi obravnavanje takšnega odškodninskega zahtevka občutno otežilo in podaljšalo to pravdo, zato sprememba tožbe ni smotrna.
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek, in je tožena dala povod za tožbo, mora tožena stranka tožeči povrniti pravdne stroške.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Tožniku je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se mu bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
Če banka kot kreditodajalec zaradi neizpolnevanja kreditojemalčevih obveznosti od pogodbe odstopi in zahteva plačilo dolga, velja za takšno terjatev petletni zastaralni rok.
ZPIZ-1 člen 60, 67, 67/1. ZPP člen 8, 213, 213/1, 224, 224/1, 224/3, 243, 287, 287/1, 287/2.
invalid III. kategorije – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – invalidska komisija – javna listina – sodni izvedenec
Ker ni razhajanj med tožnikovo razpoložljivo medicinsko dokumentacijo ter med podanimi mnenji izvedenskih organov toženca, se je sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti odločb, s katerimi je bila pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije, pravilno oprlo na dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje (saj je bilo podano v ustrezni sestavi, na podlagi medicinske in delovne dokumentacije, povabilu na osebni pregled pa se tožnik ni odzval). Dodatnih dokazov ni bilo dolžno izvesti, saj je dejansko stanje popolno ugotovilo, z zavrnitvijo dokaza za določitev sodnega izvedenca pa tudi ni zagrešilo kršitev postopka, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
izredna denarna socialna pomoč – občinska socialna pomoč
Pri tožnici zdravljenje poteka že dalj časa z zdravilom Serocytol, tako da gre za običajno obliko zdravljenja, razen tega pa tožnica tudi ni dokazala, da bi zaradi nakupa tega zdravila v spornem obdobju prišlo do materialne ogroženosti. Glede na navedeno je odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do občinske socialne pomoči, pravilna.
Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni relevantna za presojo zastaranja tožbenega zahtevka. Po 3. odstavku 184. člena ZPP namreč tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Za spremembo tožbe gre le v primeru spremembe istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Čeprav gre za drugo pravno podlago, pa je tožbeni predlog ostal isti. Tudi če bi se tožnik skliceval v tožbi na oba temelja, bi namreč lahko zahteval le enkrat vtoževani znesek (po enem, ali po drugem temelju), ne pa dveh (po enem, poleg njega pa še po drugem temelju).
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – obnovitveni razlog
Strankina trditev, da ji ni bila (pravilno) vročena sodba, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, niti to ni obnovitveni razlog, ampak razlog za vložitev predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
vodenje pravdnega postopka - načelo neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo čl. 214/5, saj dejstvo, da je občina odgovorna, ni splošno znano dejstvo.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno in napačno zaključilo kdaj je tožeča stranka izvedela za škodo, saj v v zvezi z njenimi trditvami in izvedbo dokazov, ki jih je predlagala.
Po določbi tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ pošlje izvršilno sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, takoj po izdaji sklepa, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti.
obvezno zavarovanje v prometu – kraj škodnega dogodka – stvarna legitimacija
27. člen ZOZP določa možnost vložitve odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zoper Slovensko zavarovalno združenje le v primeru, če je bila oškodovancu povzročena škoda v Republiki Sloveniji. Ko govori citirano določilo o kraju povzročitve škode, torej govori o kraju, kjer je nastal vzrok za nastalo škodo, torej škodni dogodek, ne pa o kraju, kjer je nastala škodljiva posledica škodnega dogodka.
Nesprejemljivo je sklicevanje na 23. člen ZOZP kot podlago za uveljavljanje predmetnega tožbenega zahtevka zoper toženo stranko. Navedeno določilo govori o obveznosti za povrnitev škode odgovornostne zavarovalnice in subsidiarne obveznosti Slovenskega zavarovalnega združenja (primerjaj 2. odstavek 4. člena ZOZP), če odgovornostna zavarovalnica svoje obveznosti iz sklenjene zavarovalne pogodbe ne bi izpolnila. Definicijo odgovornostne zavarovalnice pa podaja 1a. člen ZOZP v 6. točki 1. odstavka. To je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča.
Na drugačno presojo ne more vplivati niti dejstvo, da je nemški nacionalni zavarovalni biro podpisnik multinacionalnega garancijskega sporazuma, saj je slednji v smislu določb ZOZP po 8. točki 1. odstavka 1a. člena sporazum, ki ga med seboj sklenejo nacionalni zavarovalni biroji članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav in po katerem vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za škode, ki nastanejo na njegovem ozemlju z uporabo vozil, ki izvirajo z ozemlja druge države podpisnice sporazuma, ne glede na to, ali so taka vozila zavarovana ali ne. Tudi multilateralni sporazum torej opredeljuje jamčevanje za škodo tistih nacionalnih zavarovalnih birojev, na katerih ozemlju je bila povzročena škoda.
prodaja dolžnika kot pravne osebe – poplačilo hipotekarnega upnika
Niti sistemska niti gramatikalna razlaga določb ZPPSL/89 ne privede do zaključka, da se hipotekarni upniki v primeru prodaje dolžnika kot pravne osebe lahko poplačujejo le iz stečajne mase. Posebna stečajna masa pa tudi ni nujna posledica obstoja ločitvenih upnikov.
Ker se dolžnik prodaja kot celota, se kupnina določi v skupnem znesku, za vse premoženje dolžnika, ne da bi se posebej opredelila za del premoženja, ki je obremenjeno s hipotekami. Zato se tudi ne oblikuje posebna stečajna masa. Iz določbe, da ločitvena pravica preneha v obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljevanem stečajnem postopku po 1. odst. 130. čl. ZPPSL/89 izhaja sklepanje, da v preostalem delu ostane v veljavi in kot zastavna pravica bremeni nepremičnino, na kateri je bila ustanovljena, saj v zavarovani položaj zastavnega upnika (do popolnega poplačila) ne posega.
ZPIZ/92 člen 122, 133, 133/1, 134, 134/1. OZ člen 185.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – restitucijai – škoda – nadomestilo plače – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik je v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja uspel, zato ima pravico do restitucije, to je do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred nastankom škode. Škoda, ki jo je tožnik utrpel, ni le škoda zaradi izpada plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ampak tudi škoda zaradi izpada razlike v plači zaradi razporeditve na drugo, niže vrednoteno delovno mesto. Za to škodo pa ni podana odgovornost tožene stranke (ZPIZ), ampak delodajalca.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – strojne škarje – nesreča pri delu - soodgovornost delavca
Tožnik je soodgovoren za nastalo škodo zaradi opustitve dolžne skrbnosti, ker bi moral pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju uporabiti podajalne naprave ali ga s potiskom od zgoraj nanj odstraniti z delovnega pulta.
Ker pa so strojne škarje v razmerju do njegovega uporabnika nevarna stvar, ki ob svojem delovanju niso bile ustrezno zaščitene, je toženkina objektivna odgovornost strožja, ne pa enakovredna tožnikovemu ravnanju.
Tožena stranka tudi ni predlagala svojih dokazov, na primer izvedenca finančne stroke, da bi lahko dokazala svoje trditve, da naj bi bili prilivi predčasni in da jih tožeča stranka ni upoštevala.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.