ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.
Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.
ZIZ člen 17, 17/2-1, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 42, 42/1.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – dokazilo o priporočeni pošiljki
V 3. odstavku 20.a člena ZIZ je določeno, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 5. odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, zadosti pogojem iz 20.a člena ZIZ.
ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – judikatna terjatev
Za judikatne terjatve zakon določa desetletni zastaralni rok, vendar se zastaranje judikatne terjatve nanaša na možnost izvršitve odločitve pristojnega organa ali poravnave, sklenjene pred pristojnim organom.
Sodišče mora zaradi pravilne uporabe 318. člena ZPP presojati tudi, ali je zahtevek sklepčen. To pa pomeni, da mora ugotavljati, ali iz v tožbi zatrjevanih dejstev izhaja zatrjevana pravna posledica in to ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – skrite napake – roki pri popravilu, zamenjavi – pravice kupca
Določbo 463. člena OZ je treba razumeti tako, da v primeru, ko prodajalec stvar, na kateri je bila odkrita napaka, popravi, zamenja njene dele ali kupcu izroči novo stvar, se odgovornosti za stvarne napake s tem ne razbremeni, temveč odgovarja tudi za napake takšne (naknadne) izpolnitve po pravilih o odgovornosti za stvarne napake.
Cesta je bila splužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega, s čimer je zavarovanec toženke izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja ceste v skladu z ZJC, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, ki nimajo rednega vzdrževanja javnih cest, ter lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest. Zato mu ni mogoče očitati, da je opustil dolžno ravnanje, kar bi vodilo do njegove odškodninske odgovornosti.
Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu v tej zadevi niso odločilna, saj tožnik
ni zatrjeval, da je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker bi bila cesta nepravilno projektirana (v nasprotju s predpisi).
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0057119
ZOR člen 45, 45/5, 88, 189, 189/2, 277, 358, 376, 376/1, 388, 391. OZ člen 168, 168/2, 1060. ZTLR člen 5, 5/1, 5/2. ZSZ člen 13. ZRPPN člen 51, 59. ZPN člen 5.
sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - oblikovanje tožbenega zahtevka - pogodba namesto razlastitve - predpogodba - tek roka za sklenitev glavne pogodbe - obličnost - pogodba o prenosu nepremičnin - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev pravnega posla - obseg povrnitve gmotne škode - nečista premoženjska škoda - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum - prenehanje obveznosti - pretek časa - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zastaranje odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
Upnik lahko z dejanjem zoper dolžnika, ki meri na ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, pretrga zastaranje le tedaj, če to dejanje opravi pri organu, ki je v skladu s predpisi pristojen avtoritativno odločiti o njunem sporu.
Z negatorno imisijsko tožbo je dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. V primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) postavlja sodna praksa dodaten pogoj: če narava imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov, sicer se zahtevek zavrne; povsem določen zahtevek je torej možen le, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Povedano smiselno velja tudi za varstvo pred imisijami na podlagi ZOR.
izvršilni stroški - pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - rubež kot neposredno izvršilno dejanje - upnikova pravica do obvestila o rubežu in do njegove udeležbe
Po določilih ZIZ ima upnik pravico rubežu prisostvovati in ga mora izvršitelj o času in kraju rubeža opozoriti. Tako je bil upnik v obravnavanem primeru, skladno s citirano določbo ZIZ, obveščen o rubežu premičnin in se ga je tudi udeležil. Posledično ima zato pravico do nagrade in stroškov.
začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zaslišanje kot dokazno sredstvo - spor o motenju posesti
Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar pa ne pomeni, da je dokazovanje omejeno le na tiste dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka. Zato zaslišanje načeloma ni izključeno.
ZST člen 18, 18/1. ZST tarifna številka 1, 1/2, 1/3-f. ZIZ člen 27, 27/1, 67, 67/1, 267, 268.
odmera sodne takse v postopku nasprotne izvršbe – postopek nasprotne izvršbe
V postopku nasprotne izvršbe se plačujejo enake takse kot v postopku izvršbe, in sicer ne glede na to, če je bila izvršba opravljena na podlagi sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdi in z učinkom sklepa o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani stroškovni odločitvi napačno uporabilo materialno pravo. Pri odmeri toženkinih stroškov ni upoštevalo dveh dopisov toženkinega pooblaščenca substitutu in dveh njegovih poročil pooblaščencu, čeprav je toženka te stroške priglasila v skladu z Odvetniško tarifo.
plačilo sodne takse za pritožbo – procesna predpostavka – predložitev dokazila o plačilu sodne takse
Zakon o sodnih taksah – ZST-1 v 8. členu določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon; v prvem odstavku 105.a člena ZPP pa je določeno, da mora biti ob vložitvi pritožbe sodna taksa plačana, najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v kolikor v tem roku taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi in tretji odstavek 105.a člena ZPP). Navedeno pomeni, da sodišču ni treba predložiti dokazila o plačilu sodne takse, temveč zadošča, da je sodna taksa plačana.
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 46/2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča – nadaljevanje izvršbe zoper edinega družbenika družbe, izbrisane po ZFPPod – vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti – načelo formalnosti – listine, ki so lahko podlaga za vknjižbo
V primeru, ko je lastninska pravica na nepremičnini, na katero je predlagana izvršba, v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) in v takem primeru opravi sodišče vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ).
ureditev meje – predlog za ureditev meje – dopolnitev predloga za ureditev meje – prošnja za podaljšanje roka – odločitev o podaljšanju roka – zavrženje nedopolnjenega predloga
Predlagatelja sta predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti.
ZPP člen 141, 141/1. ZZK-1 člen 120, 120/2, 161, 161/3, 161/3-5.
vknjižba lastninske pravice – zavrženje pritožbe kot prepozne – nepravilna vročitev – naslovnik pisanja ni opozorjen, da bo vročitev štela za opravljeno na dan, ko bo pisanje puščeno v hišnem predalčku
Sodno pisanje o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pritožnici po tem, ko ji ni bilo mogoče pisanja osebno vročiti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kar sicer pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, vendar je na to dejstvo treba naslovnika pisanja posebej opozoriti.
Kot izhaja iz priloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnici, vročitev po citiranem zakonskem določilu ni bila pravilno opravljena, saj na dejstvo, da se bo štela vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, naslovnica – pritožnica ni bila posebej opozorjena.