STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056722
ZIZ člen 272. ZSpo člen 64, 64/2.
lastninjenje nepremičnin – lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – obstoj verjetnosti terjatve in nadomestljive škode – predhodno vprašanje
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je MOL postala lastnica nepremičnin na podlagi zakona (prvi odstavek 64. člena ZSpo), zato ima vpis lastninske pravice v zemljiško na MOL le deklaratorni značaj.
Sodni postopek sloni na metodi racionalne argumentacije. Žaljive pritožbene navedbe se od te metode odmikajo in ogrožajo vsebinsko izvrševanje pravice do sodnega varstva.
Načelo materialnega procesnega vodstva ni namenjeno popravljanju strankinih dejanskih navedb takrat, ko bi to pomenilo navajanje čisto nove dejanske podlage.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1.
napotitev na pravdo – vračunavanje darila v dedni delež - obseg zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež – sporna dejstva glede obsega zapuščine – oporočno dedovanje – verjetnejša pravica
V konkurenci oporočnih zapisov in dokazno nepodprtih nasprotnih trditev dediča, s katerimi ta izpodbija resničnost teh zapisov, je potrebno šteti za verjetnejšo pravico drugih dedičev.
ureditev meje – postopek za ureditev meje – določitev vrednosti spornega prostora – tržna vrednost zemljišča
Pri ugotavljanju vrednosti spornega prostora v nepravdnem postopku za ureditev meje je potrebno upoštevati tržno vrednost zemljišča. Tržna vrednost je tista, ki je interesantna in zemljišče lastniku pomeni takšno premoženjsko vrednost, kolikor za njega lahko iztrži s prodajo oziroma je to vredno na trgu.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
ugotovitvena tožba – ugotavljanje dejstev – napotitev na pravdo – napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča – poprava tožbe – materialno procesno vodstvo
Kadar tožnik vloži (nedopustno) ugotovitveno tožbo, s katero zahteva ugotovitev dejstev, na podlagi napačne napotitve s strani zapuščinskega sodišča, ga mora sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti in pozvati, naj tožbo popravi.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
izvršilni stroški - pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - rubež kot neposredno izvršilno dejanje - upnikova pravica do obvestila o rubežu in do njegove udeležbe
Po določilih ZIZ ima upnik pravico rubežu prisostvovati in ga mora izvršitelj o času in kraju rubeža opozoriti. Tako je bil upnik v obravnavanem primeru, skladno s citirano določbo ZIZ, obveščen o rubežu premičnin in se ga je tudi udeležil. Posledično ima zato pravico do nagrade in stroškov.
začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zaslišanje kot dokazno sredstvo - spor o motenju posesti
Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar pa ne pomeni, da je dokazovanje omejeno le na tiste dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka. Zato zaslišanje načeloma ni izključeno.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani stroškovni odločitvi napačno uporabilo materialno pravo. Pri odmeri toženkinih stroškov ni upoštevalo dveh dopisov toženkinega pooblaščenca substitutu in dveh njegovih poročil pooblaščencu, čeprav je toženka te stroške priglasila v skladu z Odvetniško tarifo.
ZST člen 18, 18/1. ZST tarifna številka 1, 1/2, 1/3-f. ZIZ člen 27, 27/1, 67, 67/1, 267, 268.
odmera sodne takse v postopku nasprotne izvršbe – postopek nasprotne izvršbe
V postopku nasprotne izvršbe se plačujejo enake takse kot v postopku izvršbe, in sicer ne glede na to, če je bila izvršba opravljena na podlagi sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdi in z učinkom sklepa o izvršbi.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka – tožba - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je tožničino vlogo z dne 19.9.2008 sklenilo obravnavati kot novo tožbo in v novem postopku. To pa pomeni, da bi morala tožnica tudi za novo tožbo plačati predpisano sodno takso.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002498
ZVCP-1 člen 25, 25/3, 132, 132/11. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1, 155/1-8.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - odklon preizkusa - smer vožnje - pravna kvalifikacija - vezanost sodišča na obdolžilni predlog
Nasprotje med povzetki zagovora in izpovedb določenih prič ter sprejetimi zaključki prvostopenjskega sodišča po opravljeni dokazni oceni, ne predstavlja bistveno kršitev iz 8. tč. I. odst. 155. čl. ZP-1.
Sodišče prve stopnje je vezano na opis dejanskega stanja kot izhaja iz obdolžilnega predloga, na ugotovljeno dejansko stanje pa je dolžno pravilno uporabiti materialno pravo in s tem pravno kvalifikacijo ter je zato upravičeno in dolžno v obdolžilnem predlogu opisano ravnanje obdolženca pravno opredeliti drugače, kot je to storil predlagatelj (čl. 132/III ZP-1). Sprememba pravne kvalifikacije dejanja pa ne pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je obdolžilni predlog neutemeljen.
Kadar je ob sumu storitve nekega prekrška podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so policisti upravičeni in dolžni odrediti preizkus alkoholiziranosti, čeprav je med storitvijo prekrška, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, in odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti potekel določen čas in kljub temu, da policisti sami niso videli obdolženca voziti vozilo, temveč so za to izvedeli od oškodovanca. V nasprotnem primeru bi dopustili izmikanje preizkusu alkoholiziranosti vsakomur, ki bi zapustil kraj storitve prekrška.
ZPP člen 141, 141/1. ZZK-1 člen 120, 120/2, 161, 161/3, 161/3-5.
vknjižba lastninske pravice – zavrženje pritožbe kot prepozne – nepravilna vročitev – naslovnik pisanja ni opozorjen, da bo vročitev štela za opravljeno na dan, ko bo pisanje puščeno v hišnem predalčku
Sodno pisanje o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pritožnici po tem, ko ji ni bilo mogoče pisanja osebno vročiti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kar sicer pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, vendar je na to dejstvo treba naslovnika pisanja posebej opozoriti.
Kot izhaja iz priloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnici, vročitev po citiranem zakonskem določilu ni bila pravilno opravljena, saj na dejstvo, da se bo štela vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, naslovnica – pritožnica ni bila posebej opozorjena.
sprememba tožbe – objektivna sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe - smotrnost spremembe tožbe
V obravnavanem primeru se dokazni postopek še ni začel. Poleg tega je toženec že v odgovoru na tožbo priznal utemeljenost pretežnega dela prvotnega tožbenega zahtevka, čemur je sledil delni umik tožbe. Tako je mogoče pričakovati, da bo odločitev o izročitvi še preostalih 850 spornih delnic sorazmerno enostavna in ne bo terjala obsežnega dokazovanja. To pa ne velja za tožnikov dodatni odškodninski zahtevek. Ne samo, da navedena dva zahtevka ne izvirata iz iste dejanske in pravne podlage, očitno je, da bi obravnavanje takšnega odškodninskega zahtevka občutno otežilo in podaljšalo to pravdo, zato sprememba tožbe ni smotrna.