• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cp 1987/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057995
    OZ člen 255, 256.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
    Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.

    V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
  • 22.
    VSL sklep II Cp 1644/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056708
    ZPP člen 8, 286b, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. ZOR člen 18, 18/2,192, 266, 266/3, 266/4. OZ člen 171, 243, 243/4, 243/5. URS člen 22.
    temeljna načela – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – pravila stroke in običajev – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – dolžnost zmanjševanja škode – navajanje dejstev in dokazov – pritožbena novota
    Skrbnost dobrega strokovnjaka je v 2. odstavku 18. člena ZOR opredeljena z dvema meriloma. To so pravila stroke in običaji. Pravila stroke in običaji so torej del pravne norme, služijo pa razlagi pravnega standarda “skrbnosti dobrega strokovnjaka”. Sodišče mora zato pri uporabi te norme najprej s pomočjo pravil stroke in običaji določiti vsebino pravne norme, šele nato lahko vsebino primerja z ugotovljenimi dejstvi. Ni izključeno, v določenih primerih pa celo nujno, da se obstoj pravil in običajev tudi dokazuje.

    Vzročna zveza med očitanim škodljivim dejstvom (sklenitvijo škodljive pogodbe) in škodo (razliko med dejansko vrednostjo delnice in plačano ceno) ne more biti prekinjena z nečim, kar se je zgodilo po nakupu.

    Okoliščine kasnejše prodaje delnic in vprašanje dokapitalizacije so za vzročno zvezo pravno nerelevantne. Seveda pa so ta dejstva lahko pomembna pri vprašanju odmere odškodnine, to je njene višine, v smislu materialno pravnega ugovora tožene stranke, da bi tožeča bila dolžna ravnati tako, da se škoda ne bi povečala oz. da bi se zmanjšala.
  • 23.
    VSL sodba I Cp 1336/2009
    26.8.2009
    DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO
    VSL0055916
    ZDen člen 88, 88/1, 88/2.
    pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – prenos lastninske pravice - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena ZDen – prepoved nadaljnjih prenosov – možnost vrnitve v naravi – ničnost pogodbe – dobrovernost pogodbenikov – pravni interes za ugotovitveno tožbo – začasna odredba
    Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, s katero pogodbenika zgolj ugotavljata določena pravna dejstva, ki omogočajo vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ne predstavlja prenosa lastninske pravice in zato ne gre za prepovedano razpolaganje v smislu 88. čl. ZDen.
  • 24.
    VSL sodba I Cp 2013/2009
    26.8.2009
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0056675
    SPZ člen 31, 32, 77, 77/4, 99. ZNP člen 131. OZ člen 133. ZPP člen 339, 339/1.
    postopek za ureditev meje - posest - samopomoč - spor zaradi motenja posesti - sosedsko pravo - ureditev meje - zadnja mirna posest - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prekinitev postopka
    Če se v postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice stranka ne strinja z ugotovljeno mejo med parcelami, kot izhaja iz katastrskih podatkov geodetske uprave, lahko vloži predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku. Dokler v drugem postopku ni ugotovljena drugačna meja, se uporabijo takšni uradni podatki.

    Samopomoč je oblika posestnega varstva. Za presojo, ali ravnanje toženca, ki je izruval ograjo na tožnikovi parceli, predstavlja dopustno samopomoč, je zato bistveno, ali je bil v svoji posesti moten ter ali so izpolnjeni pogoji iz 31. čl. SPZ, ne pa, ali je tožnik postavil ograjo v skladu z upravnopravnimi predpisi.
  • 25.
    VSL sklep II Cp 1294/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0056696
    ZD člen 212.
    napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine
    Ko gre za spor o tem, ali neka stvar spada v zapuščino ali ne, sta prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo obligatorni.
  • 26.
    VSL sodba II Cp 606/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0055949
    OZ člen 131. ZPP člen 212.
    padec na zasneženem cestišču – odškodninska odgovornost upravljalca cestišča - nedopustno ravnanje – trditvena podlaga
    Cesta je bila splužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega, s čimer je zavarovanec toženke izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja ceste v skladu z ZJC, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, ki nimajo rednega vzdrževanja javnih cest, ter lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest. Zato mu ni mogoče očitati, da je opustil dolžno ravnanje, kar bi vodilo do njegove odškodninske odgovornosti.

    Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu v tej zadevi niso odločilna, saj tožnik

    ni zatrjeval, da je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker bi bila cesta nepravilno projektirana (v nasprotju s predpisi).
  • 27.
    VDSS sodba Psp 114/2009
    26.8.2009
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0007392
    ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
    starostna pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
    Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).
  • 28.
    VSL sodba I Cp 2478/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057113
    ZPP člen 285.
    materialno procesno vodstvo
    Načelo materialnega procesnega vodstva ni namenjeno popravljanju strankinih dejanskih navedb takrat, ko bi to pomenilo navajanje čisto nove dejanske podlage.
  • 29.
    VSL sklep II Cp 2652/2009
    26.8.2009
    STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0056722
    ZIZ člen 272. ZSpo člen 64, 64/2.
    lastninjenje nepremičnin – lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – obstoj verjetnosti terjatve in nadomestljive škode – predhodno vprašanje
    Glede na trditveno podlago pravdnih strank je MOL postala lastnica nepremičnin na podlagi zakona (prvi odstavek 64. člena ZSpo), zato ima vpis lastninske pravice v zemljiško na MOL le deklaratorni značaj.
  • 30.
    VSL sodba III Cp 2609/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0053732
    OZ člen 179, 182.
    nematerialna škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 31.
    VSL sodba IV Cp 2642/2009
    26.8.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0053735
    ZZZDR člen 65.
    razlog za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze – presoja nevzdržnosti zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev
    Če se želi eden od zakoncev razvezati, je podana nevzdržnost kot razlog razveze zakonske zveze.
  • 32.
    VSL sklep II Cp 1280/2009
    26.8.2009
    NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0058018
    ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
    vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
    Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.

    Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.
  • 33.
    VSL sklep I Cp 1839/2009
    26.8.2009
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0056669
    ZNP člen 8, 9, 19, 19/1, 20.
    splošne določbe – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – udeleženci nepravdnega postopka – pravni interes prizadetega – stranska intervencija
    ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku.
  • 34.
    VSL sklep II Cp 1960/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0057148
    OZ člen 352, 352/1.
    zastaranje odškodninske terjatve – nepremoženjska škoda – začetek teka zastaranja – stabilizacija stanja oškodovanca
    Obseg nepremoženjske škode, izvirajoče iz telesnih poškodb, je znan, ko je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanje življenjskih aktivnosti ...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano.
  • 35.
    VSL sodba II Cp 2274/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056720
    OZ člen 179. ZPP člen 286b.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – venire contra factum proprium
    Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 36.
    VSL sklep II Cp 1464/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0056380
    ZST-1 člen 11/1, 11/4.
    sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks
    Glede na ugotovljeno višino dohodkov pritožnika se s plačilom sodnih taks v tem postopku (sodna taksa za pritožbo v višini 49,26 EUR) ne bi občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik oz. njegovi družinski člani, zato je zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks utemeljena.
  • 37.
    VSL sklep I Ip 1904/2009
    26.8.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0053278
    ZIZ člen 17, 17/2-1, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 42, 42/1.
    izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – dokazilo o priporočeni pošiljki
    V 3. odstavku 20.a člena ZIZ je določeno, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 5. odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, zadosti pogojem iz 20.a člena ZIZ.
  • 38.
    VSL sodba I Cp 2351/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
    VSL0058005
    ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
    ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
    Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
  • 39.
    VDSS sodba Psp 262/2009
    26.8.2009
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0007410
    ZUP člen 103, 105, 105/2.
    denarna socialna pomoč – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pritožba – rok za pritožbo – zamuda roka
    Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1468/2009
    26.8.2009
    STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057134
    OZ člen 393, 393/3.
    najemna pogodba – najemnina – hišniško stanovanje – oddaja hišniškega stanovanja v najem – etažni lastniki – izterjava najemnine s strani etažnih lastnikov
    Posamezni etažni lastnik ni upravičen do plačila celotne vtoževane terjatve, ampak zgolj do terjatve v deležu, ki je enak deležu njegovega posameznega dela v razmerju do celotne stavbe. Pri plačilu najemnine etažnim lastnikom gre za deljivo obveznost (pravilno - terjatev). Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na trditveno podlago obeh strank, ugotoviti do kolikšnega vtoževanega zneska je terjatev utemeljena v korist tistih tožnikov, ki so svojo lastništvo na posameznem delu celotne stavbe izkazali.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>