OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057116
OZ člen 103, 104, 105, 111, 117, 117/3. ZPP člen 285.
razveza pogodbe – posledice razvezane pogodbe – zahtevek za povračilo škode – materialno procesno vodstvo
Ker je bila pogodba o posredovanju med pravdnima strankama razvezana, je vsaka od strank upravičena do terjatve, ki ji gre zaradi razvezne pogodbe, ne pa tudi do terjatve iz naslova pred tem sklenjene pogodbe (ta je bila razvezana).
Sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva ni dolžno pojasnjevati tožeči stranki, da zaradi razveze pogodbe ni možno zahtevati njene izpolnitve oziroma plačila v zvezi z opravljenimi storitvami po pogodbi do njene razveze, ker bi to preseglo okvir pristojnosti sodišča po 285. členu ZPP.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1.
napotitev na pravdo – vračunavanje darila v dedni delež - obseg zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež – sporna dejstva glede obsega zapuščine – oporočno dedovanje – verjetnejša pravica
V konkurenci oporočnih zapisov in dokazno nepodprtih nasprotnih trditev dediča, s katerimi ta izpodbija resničnost teh zapisov, je potrebno šteti za verjetnejšo pravico drugih dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0058005
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056722
ZIZ člen 272. ZSpo člen 64, 64/2.
lastninjenje nepremičnin – lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – obstoj verjetnosti terjatve in nadomestljive škode – predhodno vprašanje
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je MOL postala lastnica nepremičnin na podlagi zakona (prvi odstavek 64. člena ZSpo), zato ima vpis lastninske pravice v zemljiško na MOL le deklaratorni značaj.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva - obnova postopka - ustavna pritožba
ZZK-1 v 2. odstavku 101. člena taksativno določa, na podlagi katerih izrednih pravnih sredstev je dopustna zaznamba izrednega pravnega sredstva. Izredna pravna sredstva, v zvezi s katerimi je dopustna zaznamba, so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti in tožba v upravnem sporu. ZZK-1 ne dopušča zaznambe izrednega pravnega sredstva v primeru obnove postopka ali vložene ustavne pritožbe.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1. ZD člen 132, 142, 142/3.
pravdni stroški – potrebni stroški
Gola obljuba, da bo obveznost poravnana, ne zadošča, ker razen učinka priznanja dolga nima drugih pravnih posledic. Tožnici zato ni mogoče očitati, da je ravnala nesmotrno, ko je kljub takšni toženčevi obljubi plačilo terjala s tožbo.
najemna pogodba – najemnina – hišniško stanovanje – oddaja hišniškega stanovanja v najem – etažni lastniki – izterjava najemnine s strani etažnih lastnikov
Posamezni etažni lastnik ni upravičen do plačila celotne vtoževane terjatve, ampak zgolj do terjatve v deležu, ki je enak deležu njegovega posameznega dela v razmerju do celotne stavbe. Pri plačilu najemnine etažnim lastnikom gre za deljivo obveznost (pravilno - terjatev). Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na trditveno podlago obeh strank, ugotoviti do kolikšnega vtoževanega zneska je terjatev utemeljena v korist tistih tožnikov, ki so svojo lastništvo na posameznem delu celotne stavbe izkazali.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
denarna socialna pomoč – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pritožba – rok za pritožbo – zamuda roka
Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.
Sodni postopek sloni na metodi racionalne argumentacije. Žaljive pritožbene navedbe se od te metode odmikajo in ogrožajo vsebinsko izvrševanje pravice do sodnega varstva.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – prenos lastninske pravice - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena ZDen – prepoved nadaljnjih prenosov – možnost vrnitve v naravi – ničnost pogodbe – dobrovernost pogodbenikov – pravni interes za ugotovitveno tožbo – začasna odredba
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, s katero pogodbenika zgolj ugotavljata določena pravna dejstva, ki omogočajo vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ne predstavlja prenosa lastninske pravice in zato ne gre za prepovedano razpolaganje v smislu 88. čl. ZDen.
Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
ureditev meje – postopek za ureditev meje – določitev vrednosti spornega prostora – tržna vrednost zemljišča
Pri ugotavljanju vrednosti spornega prostora v nepravdnem postopku za ureditev meje je potrebno upoštevati tržno vrednost zemljišča. Tržna vrednost je tista, ki je interesantna in zemljišče lastniku pomeni takšno premoženjsko vrednost, kolikor za njega lahko iztrži s prodajo oziroma je to vredno na trgu.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
ZPIZ-1 člen 50, 1, 409. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/2.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Tožena stranka je tožniku pravilno določila pravico do starostne pokojnine po splošnem predpisu, pri izračunu pokojninske osnove za čas, ki ga je tožnik prebil v aktivni vojaški službi v JLA, pa je pravilno upoštevala pavšalne osnove namesto dejansko prejetih plač.