• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cp 2323/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056684
    ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
    dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
    Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
  • 22.
    VSL sklep II Cp 1726/2009
    26.8.2009
    POGODBENO PRAVO
    VSL0058026
    ZOR člen 510, 510/1, 510/3, 515, 515/1.
    prodajna pogodba – pravna napaka – jamčevalni zahtevek – znižanje kupnine – odškodninski zahtevek
    V primeru pravne napake ima kupec na voljo tako jamčevalni zahtevek (za napako samo), kot tudi odškodninski zahtevek (za drugo škodo, ki nastane v zvezi s to napako).
  • 23.
    VSL sklep II Cp 1982/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0057141
    ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1.
    napotitev na pravdo – vračunavanje darila v dedni delež - obseg zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež – sporna dejstva glede obsega zapuščine – oporočno dedovanje – verjetnejša pravica
    V konkurenci oporočnih zapisov in dokazno nepodprtih nasprotnih trditev dediča, s katerimi ta izpodbija resničnost teh zapisov, je potrebno šteti za verjetnejšo pravico drugih dedičev.
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1839/2009
    26.8.2009
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0056669
    ZNP člen 8, 9, 19, 19/1, 20.
    splošne določbe – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – udeleženci nepravdnega postopka – pravni interes prizadetega – stranska intervencija
    ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku.
  • 25.
    VSL sklep II Cp 1644/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056708
    ZPP člen 8, 286b, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. ZOR člen 18, 18/2,192, 266, 266/3, 266/4. OZ člen 171, 243, 243/4, 243/5. URS člen 22.
    temeljna načela – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – pravila stroke in običajev – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – dolžnost zmanjševanja škode – navajanje dejstev in dokazov – pritožbena novota
    Skrbnost dobrega strokovnjaka je v 2. odstavku 18. člena ZOR opredeljena z dvema meriloma. To so pravila stroke in običaji. Pravila stroke in običaji so torej del pravne norme, služijo pa razlagi pravnega standarda “skrbnosti dobrega strokovnjaka”. Sodišče mora zato pri uporabi te norme najprej s pomočjo pravil stroke in običaji določiti vsebino pravne norme, šele nato lahko vsebino primerja z ugotovljenimi dejstvi. Ni izključeno, v določenih primerih pa celo nujno, da se obstoj pravil in običajev tudi dokazuje.

    Vzročna zveza med očitanim škodljivim dejstvom (sklenitvijo škodljive pogodbe) in škodo (razliko med dejansko vrednostjo delnice in plačano ceno) ne more biti prekinjena z nečim, kar se je zgodilo po nakupu.

    Okoliščine kasnejše prodaje delnic in vprašanje dokapitalizacije so za vzročno zvezo pravno nerelevantne. Seveda pa so ta dejstva lahko pomembna pri vprašanju odmere odškodnine, to je njene višine, v smislu materialno pravnega ugovora tožene stranke, da bi tožeča bila dolžna ravnati tako, da se škoda ne bi povečala oz. da bi se zmanjšala.
  • 26.
    VSL sklep I Cp 2176/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0056679
    ZD člen 210, 210/1.
    napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
    Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
  • 27.
    VSL sodba I Cp 1843/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057120
    OZ člen 197, 287. ZPP člen 7, 212, 215. SZ-1 člen 30, 30/1, 182, 182/1.
    prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
    Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
  • 28.
    VDSS sodba Psp 184/2009
    26.8.2009
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0007497
    URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 12, 178, 249.
    invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja - lastnost zavarovanca
    Odločba, s katero je tožena stranka tožniku, ki je bil vključen v obvezno zavarovanje pri avstrijskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ustavila izplačevanje pravnomočno priznanega sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko učinkuje le za naprej, to je od izdaje odločbe dalje.
  • 29.
    VSL sklep I Cp 1864/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056670
    URS člen 3. ZD člen 76, 76/1.
    neveljavnost oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke – pisna oporoka pred pričami – razlogi, vezani na oporočitelja – razlogi, vezani na obliko oporoke
    Tožnica je trdila, da gre za ponaredek (neobstoječo oporoko) ter da ni šlo za zapustnikovo pristno voljo, za svoje trditve je predlagala dokaze, tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da ni uveljavljala obličnostnih napak oporoke.
  • 30.
    VSL sklep I Cp 2248/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056682
    ZPP člen 166. URS člen 25.
    roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
    Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
  • 31.
    VSL sklep II Cp 1280/2009
    26.8.2009
    NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0058018
    ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
    vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
    Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.

    Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.
  • 32.
    VSL sodba II Cp 606/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0055949
    OZ člen 131. ZPP člen 212.
    padec na zasneženem cestišču – odškodninska odgovornost upravljalca cestišča - nedopustno ravnanje – trditvena podlaga
    Cesta je bila splužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega, s čimer je zavarovanec toženke izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja ceste v skladu z ZJC, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, ki nimajo rednega vzdrževanja javnih cest, ter lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest. Zato mu ni mogoče očitati, da je opustil dolžno ravnanje, kar bi vodilo do njegove odškodninske odgovornosti.

    Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu v tej zadevi niso odločilna, saj tožnik

    ni zatrjeval, da je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker bi bila cesta nepravilno projektirana (v nasprotju s predpisi).
  • 33.
    VSL sodba II Cp 2274/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056720
    OZ člen 179. ZPP člen 286b.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – venire contra factum proprium
    Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 34.
    VSL sklep I Cp 1579/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056664
    ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1. ZD člen 132, 142, 142/3.
    pravdni stroški – potrebni stroški
    Gola obljuba, da bo obveznost poravnana, ne zadošča, ker razen učinka priznanja dolga nima drugih pravnih posledic. Tožnici zato ni mogoče očitati, da je ravnala nesmotrno, ko je kljub takšni toženčevi obljubi plačilo terjala s tožbo.
  • 35.
    VSL sklep II Cp 1468/2009
    26.8.2009
    STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057134
    OZ člen 393, 393/3.
    najemna pogodba – najemnina – hišniško stanovanje – oddaja hišniškega stanovanja v najem – etažni lastniki – izterjava najemnine s strani etažnih lastnikov
    Posamezni etažni lastnik ni upravičen do plačila celotne vtoževane terjatve, ampak zgolj do terjatve v deležu, ki je enak deležu njegovega posameznega dela v razmerju do celotne stavbe. Pri plačilu najemnine etažnim lastnikom gre za deljivo obveznost (pravilno - terjatev). Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na trditveno podlago obeh strank, ugotoviti do kolikšnega vtoževanega zneska je terjatev utemeljena v korist tistih tožnikov, ki so svojo lastništvo na posameznem delu celotne stavbe izkazali.
  • 36.
    VSL sodba III Cp 2609/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0053732
    OZ člen 179, 182.
    nematerialna škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 37.
    VSL sklep I Ip 1662/2009
    26.8.2009
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - PRAVO DRUŽB
    VSL0063023
    ZIZ člen 32, 168, 168/4, 168/5.
    odločanje o lastništvu nepremičnine v izvršilnem postopku - odgovornost družbenika izbrisane družbe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
    Izvršilno sodišče ne more kar samo presoditi, da je nekdo dejanski lastnik nepremičnine. Družbeniki družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, so res univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe, ki pa v primeru, da jih je več, nastopajo v skladu s pravili o družbeni pogodbi ali o skupnosti civilnega prava. O vpisu lastninske pravice dolžnika bo torej ob upoštevanju veljavne zakonodaje glede pridobitve lastninske pravice tujcev odločalo zemljiškoknjižno sodišče.
  • 38.
    VSL sklep II Cp 1464/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0056380
    ZST-1 člen 11/1, 11/4.
    sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks
    Glede na ugotovljeno višino dohodkov pritožnika se s plačilom sodnih taks v tem postopku (sodna taksa za pritožbo v višini 49,26 EUR) ne bi občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik oz. njegovi družinski člani, zato je zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks utemeljena.
  • 39.
    VSL sodba I Cp 1872/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0057119
    ZOR člen 45, 45/5, 88, 189, 189/2, 277, 358, 376, 376/1, 388, 391. OZ člen 168, 168/2, 1060. ZTLR člen 5, 5/1, 5/2. ZSZ člen 13. ZRPPN člen 51, 59. ZPN člen 5.
    sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - oblikovanje tožbenega zahtevka - pogodba namesto razlastitve - predpogodba - tek roka za sklenitev glavne pogodbe - obličnost - pogodba o prenosu nepremičnin - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev pravnega posla - obseg povrnitve gmotne škode - nečista premoženjska škoda - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum - prenehanje obveznosti - pretek časa - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zastaranje odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
    Upnik lahko z dejanjem zoper dolžnika, ki meri na ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, pretrga zastaranje le tedaj, če to dejanje opravi pri organu, ki je v skladu s predpisi pristojen avtoritativno odločiti o njunem sporu.

    Z negatorno imisijsko tožbo je dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. V primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) postavlja sodna praksa dodaten pogoj: če narava imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov, sicer se zahtevek zavrne; povsem določen zahtevek je torej možen le, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Povedano smiselno velja tudi za varstvo pred imisijami na podlagi ZOR.
  • 40.
    VSL sodba I Cp 2351/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
    VSL0058005
    ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
    ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
    Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>