roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0058005
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
Sodni postopek sloni na metodi racionalne argumentacije. Žaljive pritožbene navedbe se od te metode odmikajo in ogrožajo vsebinsko izvrševanje pravice do sodnega varstva.
ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
starostna pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).
denarna socialna pomoč – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pritožba – rok za pritožbo – zamuda roka
Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.
ZST-1 ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niti ne določa subsidirarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitev v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravni ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za zapolnitev pravne praznine primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah in Zakona o splošnem upravnem postopku. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. čl. uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. čl. ZUP); niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščenca odvetnika strože od drugih pooblaščencev ali strank samih, zato je pooblaščenca odvetnika treba pozvati, da popravi nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ugotovitvena tožba – ugotavljanje dejstev – napotitev na pravdo – napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča – poprava tožbe – materialno procesno vodstvo
Kadar tožnik vloži (nedopustno) ugotovitveno tožbo, s katero zahteva ugotovitev dejstev, na podlagi napačne napotitve s strani zapuščinskega sodišča, ga mora sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti in pozvati, naj tožbo popravi.
ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.
Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.
Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
ZIZ člen 15, 232, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZPP člen 2, 2/1, 7, 337, 337/1.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – razpravno načelo – navajanje dejstev – pritožbena novota – prekluzija
Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. člen ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za predlog stranke za izdajo začasne odredbe, v katerem mora predlagatelj določno navesti dejstva in po potrebi predlagati dokaze, s katerimi utemeljuje izdajo začasne odredbe, ki predstavlja sredstvo zavarovanja njenega zahtevka.
Kljub temu da je izpolnitev obveznosti v dogovorjenem roku odvisna tudi od upravnih organov oziroma tretjih oseb, sporazumno dogovorjene obveznosti zaradi tega niso niti nedopustne niti nemoralne.
Zahtevek za znižanje pogodbene kazni je treba upoštevati samo, dokler stranka pogodbene kazni ne plača, ko pa jo plača, je šteti, da je plačala, kar je bila dolžna in zahtevka na znižanje nima več.
SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 29, 33. ODZ paragraf 425, 431. ZLNDL člen 1.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. V primeru njene pravnoposlovne pridobitve mora utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, ki so pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost prenosnika.
stroški postopka – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila tožnikova odškodninska terjatev sporna tako po temelju, kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
SPZ člen 31, 32, 77, 77/4, 99. ZNP člen 131. OZ člen 133. ZPP člen 339, 339/1.
postopek za ureditev meje - posest - samopomoč - spor zaradi motenja posesti - sosedsko pravo - ureditev meje - zadnja mirna posest - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prekinitev postopka
Če se v postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice stranka ne strinja z ugotovljeno mejo med parcelami, kot izhaja iz katastrskih podatkov geodetske uprave, lahko vloži predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku. Dokler v drugem postopku ni ugotovljena drugačna meja, se uporabijo takšni uradni podatki.
Samopomoč je oblika posestnega varstva. Za presojo, ali ravnanje toženca, ki je izruval ograjo na tožnikovi parceli, predstavlja dopustno samopomoč, je zato bistveno, ali je bil v svoji posesti moten ter ali so izpolnjeni pogoji iz 31. čl. SPZ, ne pa, ali je tožnik postavil ograjo v skladu z upravnopravnimi predpisi.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
Načelo materialnega procesnega vodstva ni namenjeno popravljanju strankinih dejanskih navedb takrat, ko bi to pomenilo navajanje čisto nove dejanske podlage.
ureditev meje – postopek za ureditev meje – določitev vrednosti spornega prostora – tržna vrednost zemljišča
Pri ugotavljanju vrednosti spornega prostora v nepravdnem postopku za ureditev meje je potrebno upoštevati tržno vrednost zemljišča. Tržna vrednost je tista, ki je interesantna in zemljišče lastniku pomeni takšno premoženjsko vrednost, kolikor za njega lahko iztrži s prodajo oziroma je to vredno na trgu.