ZPIZ-1 člen 50, 1, 409. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/2.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Tožena stranka je tožniku pravilno določila pravico do starostne pokojnine po splošnem predpisu, pri izračunu pokojninske osnove za čas, ki ga je tožnik prebil v aktivni vojaški službi v JLA, pa je pravilno upoštevala pavšalne osnove namesto dejansko prejetih plač.
ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
starostna pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).
ZIZ člen 15, 232, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZPP člen 2, 2/1, 7, 337, 337/1.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – razpravno načelo – navajanje dejstev – pritožbena novota – prekluzija
Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. člen ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za predlog stranke za izdajo začasne odredbe, v katerem mora predlagatelj določno navesti dejstva in po potrebi predlagati dokaze, s katerimi utemeljuje izdajo začasne odredbe, ki predstavlja sredstvo zavarovanja njenega zahtevka.
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. ZOR člen 18, 18/2,192, 266, 266/3, 266/4. OZ člen 171, 243, 243/4, 243/5. URS člen 22.
temeljna načela – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – pravila stroke in običajev – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – dolžnost zmanjševanja škode – navajanje dejstev in dokazov – pritožbena novota
Skrbnost dobrega strokovnjaka je v 2. odstavku 18. člena ZOR opredeljena z dvema meriloma. To so pravila stroke in običaji. Pravila stroke in običaji so torej del pravne norme, služijo pa razlagi pravnega standarda “skrbnosti dobrega strokovnjaka”. Sodišče mora zato pri uporabi te norme najprej s pomočjo pravil stroke in običaji določiti vsebino pravne norme, šele nato lahko vsebino primerja z ugotovljenimi dejstvi. Ni izključeno, v določenih primerih pa celo nujno, da se obstoj pravil in običajev tudi dokazuje.
Vzročna zveza med očitanim škodljivim dejstvom (sklenitvijo škodljive pogodbe) in škodo (razliko med dejansko vrednostjo delnice in plačano ceno) ne more biti prekinjena z nečim, kar se je zgodilo po nakupu.
Okoliščine kasnejše prodaje delnic in vprašanje dokapitalizacije so za vzročno zvezo pravno nerelevantne. Seveda pa so ta dejstva lahko pomembna pri vprašanju odmere odškodnine, to je njene višine, v smislu materialno pravnega ugovora tožene stranke, da bi tožeča bila dolžna ravnati tako, da se škoda ne bi povečala oz. da bi se zmanjšala.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva - obnova postopka - ustavna pritožba
ZZK-1 v 2. odstavku 101. člena taksativno določa, na podlagi katerih izrednih pravnih sredstev je dopustna zaznamba izrednega pravnega sredstva. Izredna pravna sredstva, v zvezi s katerimi je dopustna zaznamba, so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti in tožba v upravnem sporu. ZZK-1 ne dopušča zaznambe izrednega pravnega sredstva v primeru obnove postopka ali vložene ustavne pritožbe.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku.
Cesta je bila splužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega, s čimer je zavarovanec toženke izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja ceste v skladu z ZJC, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, ki nimajo rednega vzdrževanja javnih cest, ter lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest. Zato mu ni mogoče očitati, da je opustil dolžno ravnanje, kar bi vodilo do njegove odškodninske odgovornosti.
Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu v tej zadevi niso odločilna, saj tožnik
ni zatrjeval, da je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker bi bila cesta nepravilno projektirana (v nasprotju s predpisi).
neveljavnost oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke – pisna oporoka pred pričami – razlogi, vezani na oporočitelja – razlogi, vezani na obliko oporoke
Tožnica je trdila, da gre za ponaredek (neobstoječo oporoko) ter da ni šlo za zapustnikovo pristno voljo, za svoje trditve je predlagala dokaze, tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da ni uveljavljala obličnostnih napak oporoke.
zastaranje odškodninske terjatve – nepremoženjska škoda – začetek teka zastaranja – stabilizacija stanja oškodovanca
Obseg nepremoženjske škode, izvirajoče iz telesnih poškodb, je znan, ko je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanje življenjskih aktivnosti ...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0057119
ZOR člen 45, 45/5, 88, 189, 189/2, 277, 358, 376, 376/1, 388, 391. OZ člen 168, 168/2, 1060. ZTLR člen 5, 5/1, 5/2. ZSZ člen 13. ZRPPN člen 51, 59. ZPN člen 5.
sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - oblikovanje tožbenega zahtevka - pogodba namesto razlastitve - predpogodba - tek roka za sklenitev glavne pogodbe - obličnost - pogodba o prenosu nepremičnin - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev pravnega posla - obseg povrnitve gmotne škode - nečista premoženjska škoda - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum - prenehanje obveznosti - pretek časa - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zastaranje odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
Upnik lahko z dejanjem zoper dolžnika, ki meri na ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, pretrga zastaranje le tedaj, če to dejanje opravi pri organu, ki je v skladu s predpisi pristojen avtoritativno odločiti o njunem sporu.
Z negatorno imisijsko tožbo je dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. V primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) postavlja sodna praksa dodaten pogoj: če narava imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov, sicer se zahtevek zavrne; povsem določen zahtevek je torej možen le, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Povedano smiselno velja tudi za varstvo pred imisijami na podlagi ZOR.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
ureditev meje – postopek za ureditev meje – določitev vrednosti spornega prostora – tržna vrednost zemljišča
Pri ugotavljanju vrednosti spornega prostora v nepravdnem postopku za ureditev meje je potrebno upoštevati tržno vrednost zemljišča. Tržna vrednost je tista, ki je interesantna in zemljišče lastniku pomeni takšno premoženjsko vrednost, kolikor za njega lahko iztrži s prodajo oziroma je to vredno na trgu.
ZIZ člen 267, 272, 272/1. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
zavarovanje – začasne odredbe – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – nesklepčnost tožbe – odprava nesklepčnosti
Nesklepčnost tožbe ni neodpravljiva napaka tožbe. Zato nesklepčnost tožbe, s katero se terjatev uveljavlja, sama po sebi ne pomeni, da terjatev ni verjetno izkazana.
najemna pogodba – najemnina – hišniško stanovanje – oddaja hišniškega stanovanja v najem – etažni lastniki – izterjava najemnine s strani etažnih lastnikov
Posamezni etažni lastnik ni upravičen do plačila celotne vtoževane terjatve, ampak zgolj do terjatve v deležu, ki je enak deležu njegovega posameznega dela v razmerju do celotne stavbe. Pri plačilu najemnine etažnim lastnikom gre za deljivo obveznost (pravilno - terjatev). Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na trditveno podlago obeh strank, ugotoviti do kolikšnega vtoževanega zneska je terjatev utemeljena v korist tistih tožnikov, ki so svojo lastništvo na posameznem delu celotne stavbe izkazali.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1. ZD člen 132, 142, 142/3.
pravdni stroški – potrebni stroški
Gola obljuba, da bo obveznost poravnana, ne zadošča, ker razen učinka priznanja dolga nima drugih pravnih posledic. Tožnici zato ni mogoče očitati, da je ravnala nesmotrno, ko je kljub takšni toženčevi obljubi plačilo terjala s tožbo.