skupno premoženje – delež na skupnem premoženju - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju – nasprotna tožba – pomen vpisa v zemljiško knjigo
Ker se toženka ni odločila za uveljavljanje svojega večjega deleža na skupnem premoženju, ga sodišče tudi ne bi smelo ugotavljati, saj je tožnik pri svojem zahtevku izhajal iz zakonske domneve o enakih deležih.
odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi voznik – splošni pogoji - AO-plus zavarovanje – dolžnost povrnitve škode - odgovornost zavarovanca za nezgodo – odgovornost druge osebe - dokazno breme – uporaba določb splošnih pogojev AO-plus pri odločanju o stroških postopka
Smisel in namen zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je, da zavarovanec (oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči), nikoli ne ostane brez povračila škode. Če za škodo ni odgovorna druga (nedvomno plačilno sposobna) oseba, bo škoda krita iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Opisano ima pomembne posledice na področju dokaznega bremena. Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, nosi namreč glede podlage zahtevka dokazno breme za vsa tista dejstva, ki ta njegov zahtevek utemeljujejo (torej da je bilo tako zavarovanje sklenjeno ter da je utrpel škodo, ki je posledica telesnih poškodb, v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je to zavarovanje vezano). Dokazno breme za dejstva, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice), pa nosi zavarovalnica. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba.
ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 43. ZPP člen 286, 337, 337/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - dokazno breme - pritožbene novote
Dokazno breme glede trditve, da tožnik ni bil v dobri veri o lastništvu zemljišča, zaradi česar priposestvovanje lastninske pravice ne bo mogoče, je glede na domnevo iz 9. čl. SPZ na tožencu. Vendar ko ta zatrjuje okoliščine, ki vzbujajo dvom o dobrovernosti tožnika, je tožnik dolžan pojasniti, na podlagi česa je bil prepričan, da je lastnik zemljišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – celotna odškodnina – terciarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
T. im. začasni terciarni strah (dveletni strah pred vožnjami z avtomobilom) torej ni trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pač pa kvečjemu dolgotrajna nevšečnost.
Pretiran znesek odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu zato v celoti kompenzira nekoliko prenizko dosojeno odškodnino zaradi prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, upoštevajoč tudi v pritožbi izpostavljen posttravmatski stresni sindrom.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 163, 163/3, 155, 155/1, 319, 319/1, 333, 333/1, 333/2.
potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo
Pravočasna pritožba je ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Zgolj sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.
Ko gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, zato stroški za odgovor na pritožbo v takem primeru niso potrebni stroški za pravdo v smislu 155. člena ZPP.
Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.
MSVN člen 7, 8. ZPP člen 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
bivši vojaški zavarovanci – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni pravni temelj, na podlagi katerega bi tožnik kot bivši vojaški zavarovanec, ki je 16. 11. 1997 uveljavil pravico do invalidske pokojnine po vojaških predpisih v Zvezni Republiki Jugoslaviji, lahko pridobil pravico do pokojnine, saj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne ustvarja pravic in obveznosti in njegove določbe niso neposredno uporabljive.