dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi – zaznamba izvršbe
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - valorizacija delnih plačil – materialno procesno vodstvo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tožnik je v okviru „duševnih bolečin“ uveljavljal dve obliki nepremoženjske škode, tako duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kakor tudi duševne bolečine zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato v okviru materialnega procesnega vodstva od tožnika zahtevati pojasnilo, koliko uveljavlja iz naslova posamezne postavke nepremoženjske škode oz. bi lahko tako enotno postavljen tožbeni zahtevek, v kolikor ga po posameznih oblikah nepremoženjske škode ne bi razmejil tožnik, razmejilo samo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – celotna odškodnina – terciarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
T. im. začasni terciarni strah (dveletni strah pred vožnjami z avtomobilom) torej ni trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pač pa kvečjemu dolgotrajna nevšečnost.
Pretiran znesek odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu zato v celoti kompenzira nekoliko prenizko dosojeno odškodnino zaradi prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, upoštevajoč tudi v pritožbi izpostavljen posttravmatski stresni sindrom.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca – varna sredstva za delo – zagotovitev varnih sredstev za delo - sokrivda - vzročna zveza – odmera nepremoženjske škode
Tožena stranka odgovarja krivdno, ker ni zagotovila varnih sredstev za delo. Tovor je bil pripet z elastičnim napenjalcem s kovinskih kavljem, ki se je odpel, in tožnika udaril v levo oko, kar je povzročilo njegovo oslepitev.
Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 163, 163/3, 155, 155/1, 319, 319/1, 333, 333/1, 333/2.
potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo
Pravočasna pritožba je ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Zgolj sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.
Ko gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, zato stroški za odgovor na pritožbo v takem primeru niso potrebni stroški za pravdo v smislu 155. člena ZPP.
MSVN člen 7, 8. ZPP člen 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
bivši vojaški zavarovanci – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni pravni temelj, na podlagi katerega bi tožnik kot bivši vojaški zavarovanec, ki je 16. 11. 1997 uveljavil pravico do invalidske pokojnine po vojaških predpisih v Zvezni Republiki Jugoslaviji, lahko pridobil pravico do pokojnine, saj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne ustvarja pravic in obveznosti in njegove določbe niso neposredno uporabljive.