• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VSC sklep Cp 590/2009
    5.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC0002481
    ZNP člen 23, 24, 36.
    neplačilo predujma za izvedenca - presumpcija umika - mejni spor
    Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in sodišče ni pojasnilo, zakaj je bilo potrebno določiti izvedenca. Kratka obrazložitev v sklepu, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne zadošča, še posebno, ko postopek traja že 10 let, in ker sta bila v postopek že pritegnjena dva izvedenca in je sodišče na kraju samem že določilo mejo.
  • 202.
    VSM sklep I Cp 1457/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0020848
    OZ člen 158, 158/1, 158/2. ZPP člen 212, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 354.
    odškodninska odgovornost imetnika psa – odgovornost lastnika psa – pomen prenosa nadzora in varstva psa na drugo osebo – dokazno breme – ugotavljanje odločilnih dejstev
    Zgolj dejstvo prenosa nadzora in varstva psa drugi osebi zaradi odsotnosti njegovega lastnika, ne pomeni avtomatskega prenosa odgovornosti na drugega. Toženec kot lastnik psa se svoje odgovornosti zgolj zato, ker je prepustil varstvo in nadzor nad psom drugi osebi, ni mogel rešiti.
  • 203.
    VSL sodba I Cp 1851/2009
    5.8.2009
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057042
    ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 43. ZPP člen 286, 337, 337/1.
    pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - dokazno breme - pritožbene novote
    Dokazno breme glede trditve, da tožnik ni bil v dobri veri o lastništvu zemljišča, zaradi česar priposestvovanje lastninske pravice ne bo mogoče, je glede na domnevo iz 9. čl. SPZ na tožencu. Vendar ko ta zatrjuje okoliščine, ki vzbujajo dvom o dobrovernosti tožnika, je tožnik dolžan pojasniti, na podlagi česa je bil prepričan, da je lastnik zemljišča.
  • 204.
    VSM sodba I Cp 1002/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020847
    ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi voznik – splošni pogoji - AO-plus zavarovanje – dolžnost povrnitve škode - odgovornost zavarovanca za nezgodo – odgovornost druge osebe - dokazno breme – uporaba določb splošnih pogojev AO-plus pri odločanju o stroških postopka
    Smisel in namen zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je, da zavarovanec (oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči), nikoli ne ostane brez povračila škode. Če za škodo ni odgovorna druga (nedvomno plačilno sposobna) oseba, bo škoda krita iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Opisano ima pomembne posledice na področju dokaznega bremena. Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, nosi namreč glede podlage zahtevka dokazno breme za vsa tista dejstva, ki ta njegov zahtevek utemeljujejo (torej da je bilo tako zavarovanje sklenjeno ter da je utrpel škodo, ki je posledica telesnih poškodb, v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je to zavarovanje vezano). Dokazno breme za dejstva, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice), pa nosi zavarovalnica. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba.
  • 205.
    VSM sklep in sodba I Cp 1223/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0020872
    OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - valorizacija delnih plačil – materialno procesno vodstvo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
    Tožnik je v okviru „duševnih bolečin“ uveljavljal dve obliki nepremoženjske škode, tako duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kakor tudi duševne bolečine zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato v okviru materialnega procesnega vodstva od tožnika zahtevati pojasnilo, koliko uveljavlja iz naslova posamezne postavke nepremoženjske škode oz. bi lahko tako enotno postavljen tožbeni zahtevek, v kolikor ga po posameznih oblikah nepremoženjske škode ne bi razmejil tožnik, razmejilo samo.
  • 206.
    VSL sklep I Cp 1370/2009
    4.8.2009
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057048
    ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 163, 163/3, 155, 155/1, 319, 319/1, 333, 333/1, 333/2.
    potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo
    Pravočasna pritožba je ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Zgolj sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.

    Ko gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, zato stroški za odgovor na pritožbo v takem primeru niso potrebni stroški za pravdo v smislu 155. člena ZPP.
  • 207.
    VSC sklep Cp 545/2009
    4.8.2009
    SODNE TAKSE
    VSC0002482
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/4, 13.
    oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa
    Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.
  • 208.
    VDSS sodba Psp 35/2008
    1.8.2009
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0006392
    MSVN člen 7, 8. ZPP člen 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
    bivši vojaški zavarovanci – Sporazum o vprašanjih nasledstva
    Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni pravni temelj, na podlagi katerega bi tožnik kot bivši vojaški zavarovanec, ki je 16. 11. 1997 uveljavil pravico do invalidske pokojnine po vojaških predpisih v Zvezni Republiki Jugoslaviji, lahko pridobil pravico do pokojnine, saj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne ustvarja pravic in obveznosti in njegove določbe niso neposredno uporabljive.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11