• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VSL sklep II Cp 2254/2009
    5.8.2009
    RAZLASTITEV
    VSL0057036
    ZSZ člen 2, 26, 26/2.
    razlastitev – gradnja infrastrukture - sprememba namembnosti zemljišča - višina odškodnine
    Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
  • 202.
    VSL sodba I Cp 1640/2009
    5.8.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0057030
    ZD člen 77, 99, 99/2.
    dokazovanje obstoja oporoke – uničena, izgubljena, skrita ali založena oporoka – uničenje oporoke – vednost zapustnika o uničenju oporoke - nesklepčnost tožbe – enotno sosporništvo
    Za uspešno uveljavljanje zahtevka po 77. čl. ZD mora tožnica dokazati ne samo, da

    je zapustnica naredila veljavno oporoko in njeno vsebino, temveč tudi, da je bila oporoka (pred njeno smrtjo) uničena, in to brez njene vednosti. Glede na domnevo, da uničenje oporoke predstavlja njen preklic, je sklepanje, da takšna oporoka še vedno izraža njeno pravo voljo, utemeljeno le v primeru, ko zapustnica za uničenje ni vedela.
  • 203.
    VSM sklep in sodba I Cp 1223/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0020872
    OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - valorizacija delnih plačil – materialno procesno vodstvo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
    Tožnik je v okviru „duševnih bolečin“ uveljavljal dve obliki nepremoženjske škode, tako duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kakor tudi duševne bolečine zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato v okviru materialnega procesnega vodstva od tožnika zahtevati pojasnilo, koliko uveljavlja iz naslova posamezne postavke nepremoženjske škode oz. bi lahko tako enotno postavljen tožbeni zahtevek, v kolikor ga po posameznih oblikah nepremoženjske škode ne bi razmejil tožnik, razmejilo samo.
  • 204.
    VSM sodba I Cp 1002/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020847
    ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi voznik – splošni pogoji - AO-plus zavarovanje – dolžnost povrnitve škode - odgovornost zavarovanca za nezgodo – odgovornost druge osebe - dokazno breme – uporaba določb splošnih pogojev AO-plus pri odločanju o stroških postopka
    Smisel in namen zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je, da zavarovanec (oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči), nikoli ne ostane brez povračila škode. Če za škodo ni odgovorna druga (nedvomno plačilno sposobna) oseba, bo škoda krita iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Opisano ima pomembne posledice na področju dokaznega bremena. Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, nosi namreč glede podlage zahtevka dokazno breme za vsa tista dejstva, ki ta njegov zahtevek utemeljujejo (torej da je bilo tako zavarovanje sklenjeno ter da je utrpel škodo, ki je posledica telesnih poškodb, v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je to zavarovanje vezano). Dokazno breme za dejstva, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice), pa nosi zavarovalnica. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba.
  • 205.
    VSM sodba I Cp 909/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020867
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/1, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 23.
    delovna nezgoda – viličar – samovozni delovni stroj – nevarna stvar – splošni pogoji zavarovanja - varno opravljanje delovnega procesa – soprispevek oškodovanca - kršitev pojasnilne dolžnosti – opustitev nadzora delovnega procesa – ustaljen delovni proces - odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine
    Drugotoženec delovnega procesa ni organiziral varno, saj je dopuščal napačno ravnanje delavcev. Gre za očitno ustaljen način napačnega nameščanja omar, ki ga je drugotoženec ne le dopuščal, ampak niti ni dokazal, da bi o pravilnem načinu opravljanju dela svoje delavce (ki so sicer imeli opravljen teoretični izpit iz varstva pri delu) sploh poučil in pravilno izvajanje takega dela ustrezno nadzoroval.
  • 206.
    VSC sklep Cp 545/2009
    4.8.2009
    SODNE TAKSE
    VSC0002482
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/4, 13.
    oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa
    Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.
  • 207.
    VSL sklep I Cp 1370/2009
    4.8.2009
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057048
    ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 163, 163/3, 155, 155/1, 319, 319/1, 333, 333/1, 333/2.
    potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo
    Pravočasna pritožba je ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Zgolj sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.

    Ko gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, zato stroški za odgovor na pritožbo v takem primeru niso potrebni stroški za pravdo v smislu 155. člena ZPP.
  • 208.
    VDSS sodba Psp 35/2008
    1.8.2009
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0006392
    MSVN člen 7, 8. ZPP člen 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
    bivši vojaški zavarovanci – Sporazum o vprašanjih nasledstva
    Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni pravni temelj, na podlagi katerega bi tožnik kot bivši vojaški zavarovanec, ki je 16. 11. 1997 uveljavil pravico do invalidske pokojnine po vojaških predpisih v Zvezni Republiki Jugoslaviji, lahko pridobil pravico do pokojnine, saj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne ustvarja pravic in obveznosti in njegove določbe niso neposredno uporabljive.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11