dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi – zaznamba izvršbe
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
SPZ člen 8, 16, 16/1, 18, 256. ZPP člen 285, 337, 353. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 55.
izločitev iz zapuščine – izločitev gradbenega objekta - stvarnopravni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – načelo superficies solo cedit – načelo povezanosti zemljišča in objekta - materialno procesno vodstvo – napotitev na pravdo
Tožnica je od sodišča prve stopnje terjala ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem S.C. ne spada ½ počitniške hiše, stoječe na parc. št. 207/2 vl. št. ... k.o. M, pri čemer je izrecno navajala, da ne uveljavlja ničesar v zvezi z zemljiščem, na katerem ta hiša stoji. Slednje pa nasprotuje temeljnim načelom stvarnega prava. Če je namreč na nepremičnini zgrajen gradbeni objekt njegova sestavina, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa (razen izjemoma, npr. stavbna pravica iz 256. člena SPZ). Zato ga tudi ni mogoče izločiti iz zapuščine, v katero nesporno spada zemljišče, na katerem ta gradbeni objekt stoji.
ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 43. ZPP člen 286, 337, 337/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - dokazno breme - pritožbene novote
Dokazno breme glede trditve, da tožnik ni bil v dobri veri o lastništvu zemljišča, zaradi česar priposestvovanje lastninske pravice ne bo mogoče, je glede na domnevo iz 9. čl. SPZ na tožencu. Vendar ko ta zatrjuje okoliščine, ki vzbujajo dvom o dobrovernosti tožnika, je tožnik dolžan pojasniti, na podlagi česa je bil prepričan, da je lastnik zemljišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi voznik – splošni pogoji - AO-plus zavarovanje – dolžnost povrnitve škode - odgovornost zavarovanca za nezgodo – odgovornost druge osebe - dokazno breme – uporaba določb splošnih pogojev AO-plus pri odločanju o stroških postopka
Smisel in namen zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je, da zavarovanec (oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči), nikoli ne ostane brez povračila škode. Če za škodo ni odgovorna druga (nedvomno plačilno sposobna) oseba, bo škoda krita iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Opisano ima pomembne posledice na področju dokaznega bremena. Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, nosi namreč glede podlage zahtevka dokazno breme za vsa tista dejstva, ki ta njegov zahtevek utemeljujejo (torej da je bilo tako zavarovanje sklenjeno ter da je utrpel škodo, ki je posledica telesnih poškodb, v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je to zavarovanje vezano). Dokazno breme za dejstva, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice), pa nosi zavarovalnica. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba.
ugotovitvena tožba – tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo – izbrisna tožba
V skladu z določbo 2. odst. 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora tožeča stranka izkazati, da bi uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Ob dejstvu, da zaradi umika dajatvenega zahtevka, z ugotovitvijo ničnosti tožniki ne bi postali lastniki zemljišč, za katere trdijo, da so predmet izpodbijane pogodbe, bi bila ugotovitev ničnosti le sama sebi namen, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.
Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 163, 163/3, 155, 155/1, 319, 319/1, 333, 333/1, 333/2.
potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo
Pravočasna pritožba je ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Zgolj sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.
Ko gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, zato stroški za odgovor na pritožbo v takem primeru niso potrebni stroški za pravdo v smislu 155. člena ZPP.
MSVN člen 7, 8. ZPP člen 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
bivši vojaški zavarovanci – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni pravni temelj, na podlagi katerega bi tožnik kot bivši vojaški zavarovanec, ki je 16. 11. 1997 uveljavil pravico do invalidske pokojnine po vojaških predpisih v Zvezni Republiki Jugoslaviji, lahko pridobil pravico do pokojnine, saj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne ustvarja pravic in obveznosti in njegove določbe niso neposredno uporabljive.