ZFPPIPP-A člen 34, 114, 114/1, 114/1-2, 114/1-3. ZFPPIPP člen 7, 493. USTAVA RS člen 74, 155, 155/1, 155/2. Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.
nagrada upravitelja - prepoved retroaktivne veljave - poseganje v pridobljene pravice
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-A, ki v členu 34 določa, da se za nagrade in stroške upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki se je začel pred 01.10.2008, začne z uveljavitvijo tega zakona uporabljati predpis iz 2. in 3. točke člena 114 tega zakona. Vendar te določbe tudi po gramatikalni razlagi ni mogoče enoznačno razlagati, da to velja tudi za opravila (stečajnega) upravitelja pred 01.10.2008. Za tako retroaktivno učinkovanje zakonodajalec ni izpolnil nobenega pogoja iz drugega odstavka člena 155 Ustave RS.
ZFPPIPP-A člen 34, 114, 114/1, 114/1-2, 114/1-3. ZFPPIPP člen 7, 493. URS člen 74, 155, 155/1, 155/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.
nagrada upravitelja - prepoved retroaktivne veljave - poseganje v pridobljene pravice
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-A, ki v členu 34 določa, da se za nagrade in stroške upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki se je začel pred 01.10.2008, začne z uveljavitvijo tega zakona uporabljati predpis iz 2. in 3. točke člena 114 tega zakona. Vendar te določbe tudi po gramatikalni razlagi ni mogoče enoznačno razlagati, da to velja tudi za opravila (stečajnega) upravitelja pred 01.10.2008. Za tako retroaktivno učinkovanje zakonodajalec ni izpolnil nobenega pogoja iz drugega odstavka člena 155 Ustave RS.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Očitano ravnanje (opustitev izstavitve računa gostu za dve postreženi kavi) ne predstavlja hude kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi onemogočala nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, tako da niso podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
obstoj delovnega razmerja – notranja pot pri delodajalcu – sodno varstvo
Obstoj delovnega razmerja bi moral tožnik uveljavljati najprej pri domnevnem delodajalcu, saj je le za denarne terjatve dopustno neposredno sodno varstvo. Brez predhodnega utemeljenega tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno dobo pa ni utemeljen tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico in za plačilo plač z odvodom davkov in prispevkov v tem obdobju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Kljub temu, da tožnik ni ravnal skladno z navodili delodajalca, ampak je delavcem odredil gradbena dela brez ustrezno izstavljenega pisnega naročila investitorja in brez delovnega naloga ter ni vodil gradbenega dnevnika, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita. Ker tožnikovo ravnanje ni odstopalo od običajnega ravnanja ostalih delavcev in ker je tožena stranka takšno ravnanje določeno obdobje tolerirala, nato pa le tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – invalid – ustrezna zaposlitev – odpravnina
Delodajalec je skladno z določbami ZPIZ-1 dolžan ponuditi delavcu-invalidu ustrezno zaposlitev, to je zaposlitev na delovnem mestu, ki ustreza morebitnim omejitvam, določenim v odločbi zavoda. V kolikor mu ponudi neustrezno zaposlitev, pa delavec-invalid ponudbo sprejme, pa je dolžan izplačati sorazmerni del odpravnine.
Stroški tožnice, ki živi v Ajdovščini, kjer ima sedež kar nekaj odvetnikov, za pot k odvetnici v Novo Gorico zaradi vložitve tožbe, niso potrebni stroški, zato jih tožnica nosi sama.
Tožnika sta sicer v obeh sporih ista, vendar v prvem sporu tožita za svoj račun, v obravnavanem pa za račun družbe, katere delničarja sta. ZGD-1 daje odškodninski zahtevek tako družbi sami kot tudi njenim delničarjem, če jim je nastala škoda. Ker oba odškodninska zahtevka izhajata iz istega nedopustnega ravnanja, je dejanska podlaga logično v obeh sporih v pretežnem delu enaka. Ne gre pa za istovetnost tožbenih zahtevkov, saj sta tožbena predloga različna.
Tožba z zahtevkom za ugotovitev, da je tožena stranka kršila prepoved diskriminacije, ni dopustna, ker ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev. Tožnica je imela pravico takoj, ko je do diskriminacije prišlo, vložiti dajatveno tožbo z odškodninskim zahtevkom.
Tožba z zahtevkom, da se prepove ravnanja, ki predstavljajo diskriminacijo, ni dopustna, saj so takšna ravnanja prepovedana že po samem zakonu in ne morejo biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka.
Domnevno nepravilno vročena tožba v odgovor ne predstavlja utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj (če tožba ni bila pravilno vročena v odgovor) tožena stranka ni mogla zamuditi nobenega pravnega dejanja, Nepravilno vročeno tožbo v odgovor se lahko uveljavlja kot pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Ker je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena, je začel rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi teči prvi dan po vročitvi in ne kasneje, ko je prejel odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, na podlagi katere je domnevno izvedel za nezakonitost odpovedi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020866
KZ člen 3, 3/1, 3/2, 208, 208/2, 208/3, 208/5. KZ-1 člen 7, 90, 90/1, 90/1-3, 91, 91/4. ZKP člen 96/1, 357-4. US RS člen 28.
ogrožanje varnosti pri delu – razveljavitev - milejši zakon - zastaranje kazenskega pregona,
Odločitev o milejšem zakonu je, sledeč načelu alternativnosti enoznačna. Uporabiti je torej mogoče le eden ali drugi zakon, ker v nasprotnem hkrati uporabljamo zakon, ki je in ni veljal v času storitve kaznivega dejanja, kar pa je z ozirom na besedilo 3. člena KZ in (prvi in drugi odstavek) 7. člena KZ-1 ter predvsem z ozirom na načelo določnosti (lex certa) kot sestavnim delom načela zakonitosti iz 28. člena Ustave R Slovenije, nedopustno.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da tožnik ni podal odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak predlog za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, nato pa sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je pripravila tožena stranka, ni podpisal, tožena stranka ni ravnala zakonito, ko mu je zaključila delovno knjižico in ga odjavila iz obveznega zavarovanja.
sprememba delodajalca – prenos dejavnosti – upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev (ampak je prišlo do prenosa dejavnosti na podlagi odločitve organa lokalne oblasti), je treba šteti, da so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnik je iz navedenega razloga delo utemeljeno nadaljeval pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, in je njegov tožbeni zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni začel teči, ko je tožnici pretekel naziv docentke, potreben za opravljanje pedagoškega dela, ampak šele, ko je poteklo dovoljenje tožene stranke, s katerim ji je tudi po poteku naziva v določenem obdobju dovolila opravljanje dela.
ZDR člen 87, 111, 111/1, 111/1-1, 111/2. KZ člen 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prepoved opravljanja dela – samovolja
Glede na to, da prepoved opravljanja dela učinkuje šele od osebne vročitve delavcu dalje, je lahko tožnica, dokler je ni prejela, opravljala svoje delo. Ker je pri tem ravnala po navodilih in v okviru svojih delovnih nalog, njeno ravnanje ni imelo znakov kaznivega dejanja samovolje.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 56.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prehrane
Tožnik do vtoževanega zneska iz naslova povračila stroškov za prehrano med delom ni upravičen, ker mu je tožena stranka za tiste dneve, ko je delo opravljal na terenu, zagotovila hladni obrok, ki ga je dvignil na sedežu družbe, oziroma mu je izplačala protivrednost hladnega obroka, za dneve, ko je delal na sedežu tožene stranke, pa je prejel topli obrok.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela
Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni zapisan v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi in ker tožena stranka v sodnem sporu ni dokaza le razloga povečanega obsega dela, ki ga je navedla, se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – zagovor – pisna obdolžitev
Predpogoj za uresničitev pravice do zagovora v disciplinskem postopku je, da je delavec seznanjen s pisno obdolžitvijo, iz katere mora jasno izhajati opis očitanega ravnanja ter časovna opredeljenost očitanega ravnanja, ki je bistvena zaradi preizkusa zastaranja uvedbe oziroma vodenja disciplinskega postopka. Ker so bile v tožnikovem primeru očitane kršitve časovno neopredeljene in ker ni bilo navedeno, katere pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja naj bi prekršil, mu tožena stranka ni zagotovila zagovora skladno z zakonskimi določbami in mu disciplinske sankcije ni izrekla zakonito.