Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, je po 58. členu ZDoh obdavčen, če je prodaja izvršena pred potekom treh let od njihove pridobitve. Obdavčitev po tej določbi zakona ni odvisna od pravne podlage pridobitve delnic. Zamenjava delnic je sicer zakonska posledica pripojitve, je pa odločitev o pripojitvi v dispoziciji delničarjev in torej posledica njihovega voljnega ravnanja. Po presoji sodišča gre torej za položaj, ki ga ZDoh v členu 58 označuje kot s prodajo izenačeno zamenjavo kapitala.
Glede na to, da iz podatkov v spisu in iz prvega odstavka izpodbijanega akta izhaja, da so bili tožniki pred izdajo izpodbijanega akta nastanjeni drugje, ne v Azilnem domu, in ker je izpodbijani akt naslovljen kot "preklic odobritve bivanja na zasebnem naslovu", zadnji del stavka v drugem odstavku, da bodo tožniki nastanjeni v Azilni dom v povezavi z naslovom izpodbijanega akta pomeni odločitev o bivališču tožnikov. Uresničevanje pravice do izbire prebivališča za prosilce za azil je urejeno v ZAzil, vendar na tak način, da je za njeno opredelitev potrebno uporabiti uveljavljene metode interpretiranja pravnih predpisov, zlasti jezikovno, sistematično in logično metodo razlage. Določila 2. odstavka 45. člena ZAzil ni mogoče razlagati tako, da tožena stranka (lahko) naloži obveznost prosilcu za azil, da prebiva v Azilnem domu oziroma tega določila ni mogoče razlagati tako, da je s tem določilom zakonodajalec v skladu z določilom 3. odstavka 15. člena Ustave, 2. odstavka 32. in 13. člena Ustave omejil pravico do izbire prebivališča prosilcem za azil oziroma da jim je to pravico do izbire prebivališča odvzel. Takšna razlaga ne bi bila zakonita zato, ker je zakonodajalec sam v ZAzil predvidel možnost, da prosilci za azil ne prebivajo v Azilnem domu oziroma v njegovi izpostavi, poleg tega bi bilo za omejitev pravice do izbire prebivališča nujno, da ZAzil to omejitev ureja na dovolj določen in jasen način, ki onemogoča arbitrarno odločanje in bi šele na takšni zakonski podlagi (skladno z določili 3. odstavka 15. člena, 2. odstavka 32. člena in 13. člena Ustave) tožena stranka lahko izdala upravni akt, ki bi pomenil poseg oziroma odvzem pravice do izbire prebivališča. Tudi iz določila 6. odstavka 7. člena Direktive izhaja, da prosilci za azil lahko izbirajo prebivališče, vendar pa po določilu 2. odstavka 7. člena Direktive države članice lahko prosilcu za azil določijo bivališče iz razlogov v javnem interesu, zaradi javnega reda, ali če je potrebno, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje vloge za azil. Vendar je koncept Direktive določiti minimalne standarde, države članice pa lahko uvedejo ali ohranijo bolj ugodne določbe za prosilce za azil (15 točka preambule Direktive in 4. člen Direktive), zato je z vidika obstoja zakonite možnosti omejevanja pravice do izbire prebivališča za obravnavani spor bistvena vsebina ZAzil v povezavi z že navedenimi določbami Ustave in ne Direktiva, ker zakonodajalec očitno ni implemenitral možnosti, ki jo državam članicam daje Direktiva v določilu 2. odstavka 7. člena. Tudi direktiva pa pomeni pravno podlago za to, da bi tožena stranka v konkretni zadevi morala izdati upravni akt.
ZDoh člen 58, 58a. ZPPOLS člen 17, 17/2, 17, 17/2.
davek od dobička iz kapitala
Delnice AAA d.d. so s tem, ko so bile kot stvarni vložek vložene v družbo pooblaščenko, prešle v osnovni kapital družbe pooblaščenke, delnice, ki so jih delničarji (ustanovitelji) ob tem pridobili, pa so delnice druge družbe (družbe pooblaščenke). O tem, da sta pogodba o ustanovitvi družbe in prodajna pogodba različni pogodbi, ni dvoma, vendar pa ZDoh v 2. odstavku v 58. člena določa, da se za prodajo kapitala šteje tudi zamenjava kapitala in pri tem ne opredeljuje vrste pogodb. S tem, ko je ustanovljena družba pooblaščenka kot nova pravna oseba, so izdane nove delnice, ki jih ustanovitelji (vlagatelji) pridobijo glede na vplačilo stvarnega vložka (v tem primeru delnic), družbeniki pa morajo, glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah zagotoviti, da vrednost stvarnega vložka oceni pooblaščeni revizor in odločitev o vlaganju delnic matične družbe (AAA d.d.) temelji na prosti volji strank, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev, da je z vložitvijo delnic AAA d.d. v družbo pooblaščenko izvršena zamenjava kapitala. Ob takem dejanskem stanju pa je ob nadaljnji prodaji delnic družbe pooblaščenke izkazana tudi podlaga za obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala, saj o tem, da od dneva pridobitve delnic družbe pooblaščenke še ni minilo več kot tri leta, ni spora.
Ker v zakonu omejitve niso navedene, pojem zamenjava kapitala dopušča širšo razlago, torej tudi takšno, ki jo zastopa tožena stranka in po kateri je za obdavčitev bistveno, da se kapital zamenja in da se pri zamenjavi (lahko) doseže dobiček. V ta okvir pa potem sodijo tudi vrednosti papirji ter njihova zamenjava, tudi v primeru, ko gre za statusno spremembo konkretne pripojitve.
davek od dobička iz kapitala - zamenjava kapitala - preoblikovanje delnic
Tožnik nima prav, kolikor trdi, da je obdavčen samo dobiček iz prodaje vrednostnih papirjev, konkretno delnic, in s tem neposredna materialna korist, ki izhaja iz kupnine. Obdavčen je namreč, po določbi 58. člena ZDoh nedvomno tudi dobiček, dosežen pri njihovi zamenjavi, s tem pa tudi dobiček, dosežen pri preoblikovanju navadnih delnic v prednostne, kakršno je bilo opravljeno v konkretnem primeru.
Sodelovanje prosilca za azil v postopku podaje prošnje za azil je po 1. odstavku 63.b. člena ZAzil vezano na obrazec, ki je predpisan s podzakonskim predpisom, in obveznost, da organu poda podatke, ki so navedeni v 33 alinejah 2. odstavka 63.b. člena ZAzil. Tožena stranka torej ne sme odločati v pospešenem postopku, če je za ugotovitev dejanskega stanja potreben vpogled in ocena dejstev v številna poročila o stanju v izvorni državi, kajti v tem primeru tožena stranka z izjavo prosilca ob podaji prošnje za azil dobi le najbolj osnovna pojasnila prosilca za azil, brez da bi prosilec za azil imel možnost dokazovanja ali natančnejšega utemeljevanja in pojasnjevanja. - Sklicevanje tožene stranke na delo J. C. Hathawaya je dejansko nepravilno, sklicevanje na delo omenjenega avtorja skupaj s sklicevanjem na Direktivo pri opredeljevanju pojma preganjanjaje tudi nekonsistentno, ker je opredelitev pojma preganjanja po Hathawayu očitno bistveno bolj široka, kot je opredelitev preganjanja po Direktivi. Sklicevanje na Direktivo, tako kot besedilo Direktive povzema tožena stranka, in sklicevanje na omenjeno teoretično delo pa je nezakonito tudi z vidika prava EU. Ker Direktiva v 1. odstavku 9. člena uporablja pojmovno zvezo "dejanja preganjanja morajo", (acts of persecution must) je na podlagi sodne prakse ESP sodišče v upravnem sporu bistveno bolj striktno vezano na besedilo Direktive, četudi je le-ta koncipirana tako, da naj bi postavila le minimalne standarde. To pomeni, da tožena stranka sicer lahko še naprej vzdržuje v upravno-sodni praksi že vzpostavljeno dejansko raven zaščite beguncev v smislu opredelitve dejanj preganjanja, vendar se mora ob tem striktno držati besedila Direktive, ki je v določilu 9. člena določna in jasna.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - zakupnik kot predkupni upravičenec - promet s kmetijskimi zemljišči
Zakup kmetijskih zemljišč kot razlog za predkupno pravico pri nakupu teh zemljišč se izkazuje s pisno zakupno, sklenjeno v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih.
ZENDMPE člen 25/1, 20, 20/5, 25, 25/1, 20, 20/5, 25.
mejna obravnava - vabilo na obravnavo - ureditev meje
Namen zakonskih določb o vabljenju v ZENDMPE ni zgolj v opustitvi formalnosti, ki so določene v ZUP, ampak v zagotovitvi roka za pripravo mejne obravnave, zato ustvarjanje novih fikcij, mimo določb ZUP, ni dovoljeno.
Neutemeljen je ugovor, da denacionalizacijski organ ne more uporabiti odločbe, s katero je odločeno o slovenskem oziroma jugoslovanskem državljanstvu stranke, ker odločba ni bila izdana po zaprosilu tega organa (3. odstavek 63. člena ZDen), če je bilo o državljanstvu stranke odločeno v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZDen.
Ker je upravni organ izdajo soglasja za potujočo prodajo blaga zavrnil iz razlogov, ki so očitno nasprotni namenu, zaradi katerega je prosti preudarek v zakonu določen, je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.
ZDoh člen 76, 76, 76. Zakon o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju dohodka in premoženja s protokolom člen 11.
davek od dohodka iz premoženja
Po presoji sodišča je v določbi 76. člena ZDoh obravnavan tisti davek, ki je bil obračunan in plačan pravilno, torej tudi ob upoštevanju veljavnih Mednarodnih pogodb oziroma Sporazumov, sklenjenih z namenom izogibanja dvojnemu obdavčenju, ne pa tudi morebitno (napačno) preplačan davek, za katerega lahko plačnik, glede na določbe Sporazumov, vedno zahteva refundacijo. Ker je, kot izhaja iz upravnih spisov (med strankama pa tudi ni sporno) v vseh treh, za ta primer relevantnih Sporazumih, kot najvišja stopnja obdavčenja dividend za nerezidente v državi pogodbenici (državi izplačevalca) določena stopnja 15 %, je pravilna odločitev, da se kot plačani davek upošteva davek obračunan po stopnji, določeni v Sporazumih.
zavezanec - javna dražba - davek na promet nepremičnin
Zavezanec za davek na promet nepremičnin pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je na podlagi 5. člena ZDPN bivši lastnik nepremičnine, ki nastopa kot prodajalec. Tega tudi noveliran ZIZ ne spreminja, ampak določa samo način poplačila davčnega dolga v izvršilnem postopku.
Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec nepremičnine in s tem, ko gre za prodajo nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku, dolžnik kot lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Tako, po že zavzetih stališčih tega in Vrhovnega sodišča, določba ZDPN in tega ZIZ, tudi novelirani, ne spreminja.
V obnovi postopka je organ, ki odloča v obnovljenem postopku, vezan na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja v prejšnjem postopku, torej na dan 16. 5. 1983. Sodišče zato meni, da je tožena stranka ob tako ugotovljenih dejstvih pravilno uporabila določbo 12. člena Urbanističnega načrta, ki določa, da je v območju naselja C. dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov samo za potrebe kmetijskih proizvajalcev in za potrebe občanov, ki opravljajo servisno dejavnost, saj iz lokacijske dokumentacije za obrtno delavnico nedvomno izhaja, da je predmet postopka preureditev stanovanjske hiše v poslovni prostor - obrtno delavnico za izdelavo drobnih kovinskih in plastičnih izdelkov.
Z dejanskega vidika in z vidika zakonodaje z drugih pravnih področij to drži, da je istovetnost prosilca za azil nesporno ugotovljena zgolj v primerih, ko prosilec za azil predloži uradni dokument s sliko, vendar pa po mnenju sodišča v azilnem postopku situacija, ko prosilec za azil svoje identitete ne potrdi z nobenim uradnim dokumentom, ne pomeni, da v vsakem takem primeru obstoji dvom o verodostojnosti identitete oziroma sum o lažni identiteti prosilca za azil, zaradi česar bi bilo nujno potrebno posebno ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil v smislu 1. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil. Kajti, dejstvo, da je prosilec za azil brez uradnih dokumentov o njegovi identiteti, je lahko posledica okoliščin njegovega prisilnega (ilegalnega) bega iz izvorne države, zato po ZAzil tudi velja procesno dokazno pravilo, po katerem v azilnem postopku ni formalnih dokaznih pravil (1. odstavek 6. odstavka 24. člena ZAzil, pa tudi določila 2., 3., 4. in 5. odstavek 24. člena, 29. člen in 33. člen ZAzil). Ker tožena stranka ni z ničemer utemeljila, zakaj dvomi v izkazano identiteto tožnika, oziroma je v tem delu odločitev brez razlogov. Šele, če sum o prikrivanju identitete obstoji, mora tožena stranka v dokaznem postopku po določilih 24., 29. in 33. člena ZAzil ugotavljati identiteto prosilca za azil z vsemi zakonitimi dokaznimi sredstvi, kot je v zvezi s tem vprašanjem nadaljevalo pravno stališče Vrhovno sodišče v citirani sodbi z dne 23. 11. 2005. Kadar tožena stranka izda sklep o omejitvi ali podaljšanju omejitve gibanja samo po 1. alineji 1. odstavka 27. člena ZAzil, mora to omejitev določiti do ugotovitve identitete prosilca za azil, vendar največ za obdobje, ki ga določa ZAzil, ne pa do pravnomočno končanega azilnega postopka oziroma za obdobje, ki ga določa ZAzil, kajti pristojni organ lahko identiteto prosilca za azil ugotovi pred pravnomočno končanim azilnim postopkom. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v konkretnem primeru identiteto prosilca za azil ugotovila pred pravnomočno končanim azilnim postopkom, saj iz odločbe z dne 28. 11. 2005 (št. 2143-671/2005 Š1352-11]) ne izhaja, da bi bila za toženo stranko identiteta tožnika kakor koli sporna, ampak je tožena stranka prošnjo zavrnila, ker tožnik očitno ni preganjan v izvorni državi.
ZAzil izjave tujca "o seznanitvi z dejstvom, da zapustitev prostorov Sektorja za azil pred sprejemom prošnje za azil, pomeni odstop od želje in namena zaprositi za azil v Sloveniji" ZAzil ne predvideva. Tega v skladu z načelom legalitete (2. odstavek 120. člena, 3. odstavek 153. člena in 2. odstavek 3. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-I, 66/2000, 24/2003, 69/2004) ne predvideva tudi noben podzakonski predpis za ureditev postopka in načina ravnanj z osebami, ki izrazijo namero v Sloveniji vložiti prošnjo za azil, ki naj bi bil sprejet na podlagi zakonskega pooblastila iz določila 2. odstavka 7. člena ZAzil. Zato tovrstni izjavi tujca in ravnanju zapustitve Azilnega doma pred vložitvijo prošnje za azil v dokazni oceni v azilnem postopku ni mogoče dati absolutnega pravnega učinka v tem smislu, da čim prosilec za azil zapusti azilni dom, kljub podpisani izjavi, preden poda prošnjo za azil, se šteje prošnja za umaknjeno; prošnja se namreč ne more šteti za umaknjeno, če sploh še ni vložena. In ob upoštevanju določil 2. odstavka 120. člena, 3. odstavka 153. člena in 2. odstavka 3. člena Ustave RS tudi ni mogoče šteti, da takšna izjava, če ji sledi zapustitev prostorov omenjenega centra pred vložitvijo prošnje za azil, avtomatično pomeni odstop od namere vložiti prošnjo za azil, zaradi česar je treba prosilca za azil obravnavati kot tujca - tudi zato, ker v zvezi z navedeno izjavo lahko pride do nesporazumov (tudi) zaradi uporabe jezika, saj v tej fazi prosilec za azil še nima zagotovljenih vseh procesnih standardov, kot mu gredo v trenutku sprejemanja prošnje za azil. To ne pomeni, da tožena stranka ne sme prosilcem za azil ponujati v podpis takšne izjave, ampak je treba to izjavo šteti kot dovoljeno dejanje, katerega cilj je zagotoviti dolžnost sodelovanja prosilca za azil s pristojnimi državnimi organi (2. odstavek 17. člen ZAzil) in še zlasti dolžnost aktivnega sodelovanja z organom, pristojnim za sprejem prošnje in odločanje o prošnji za azil (3. odstavek 24. člena ter 2. in 3. alineja 1. odstavka 44. člena ZAzil). Če prosilec za azil po podpisu izjave zapusti Azilni dom pred sprejemom prošnje za azil, pristojni organ to dejstvo lahko upošteva v celoviti oceni verodostojnosti prosilca za azil o tem, ali je dokazal utemeljen strah pred preganjanjem (1. člen ZAzil).
ZUS člen 34, 34/1, 34/1-3, 59, 59/1. URS člen 3, 14, 74, 157. ZUP člen 214.
subvencije - načini presoje zakonitosti aktov, ki imajo ekonomsko politično vsebino - enakopravnost pri konkuriranju za državne subvencije
V zadevah presoje zakonitosti odločitev o sofinanciranju zasebnih projektov v gospodarstvu na podlagi javnega razpisa gre za specifičen tip upravnega spora, ki je v temeljnem načinu presoje zakonitosti izpodbijane ga akta primerljiv z upravnimi spori, ko gre za podeljevanje koncesij. Po mnenju sodišča tudi pri sofinanciranju zasebnih projektov v gospodarstvu, kjer gre za čiste finančne subvencije, mora upravno odločanje tako kot pri koncesiji upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva, kar ponudnikom predstavlja tudi uresničevanje svobodne gospodarske pobude v skladu z javno koristjo. Zaradi tega pomena obravnavane dejavnosti za javni interes in civilne interese strank, ki sodelujejo na javnem razpisu, je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga. Po drugi strani pa je narava tovrstnega odločanja v pretežni meri strokovno-tehnična in v številnih elementih, tako kot v obravnavani zadevi, ima upravna odločitev tudi ekonomsko-razvojne implikacije. Pri strokovno-tehničnih vprašanjih in v zadevah, ki pomenijo tudi ekonomsko-razvojne odločitve nosilcev javnih pooblastil, pa je sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj ekonomsko upravičeno oziroma primerno odločitev. To pomeni, da dejanska vprašanja, to pa so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov zlasti glede na vsebino pritožbenih ugovorov. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spušča tudi v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti. Presoja izpolnjevanja teh dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih je zadržana, kar pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi samo v primeru, če je njena dejanska argumentacija očitno nerazumna.
Kot obliko brezplačne pravne pomoči 26. člen ZBPP določa tudi oprostitev plačila sodnega postopka, vendar pa je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati, da je bil tožniku v okviru pravne pomoči po posebnem predpisu zahtevan obseg pravne pomoči že odobren, saj je postavljeni zagovornik upravičen tudi do povračila tovrstnih stroškov kazenskega postopka iz sredstev proračuna. Ker je torej bila tožniku za stroške kazenskega postopka že odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, to je ZKP, tožena stranka ni imela pravne podlage za odločanje o tožnikovi prošnji na podlagi določb ZBPP, zato bi morala njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi citiranega predpisa zavrniti.
ZDoh člen 69a, 58, 58b, 60, 69a, 58, 58b, 60. ZUS člen 59, 59/1.
navidezna pogodba - davek od dobička iz kapitala
Z vidika izvajanja davčnih predpisov se zaradi izogibanja davčnih obveznosti navidezno sklenjena darilna pogodba ne upošteva. To je stališče, ki ga je o (ne)upoštevnosti sporne darilne pogodbe v davčnem postopku zavzela tožena stranka, skladno s stališčem sodne prakse Vrhovnega sodišča, po katerem se neplačilo davka kot nedovoljena posledica pogodbe, sklenjene z namenom izogniti se plačilu davka, odpravlja na upravnopravnem področju (sodbe II Ips 913/94 z dne 8. 6. 1995, II Ips 905/94 z dne 8. 6. 1005, II Ips 284/95 z dne 26. 3. 1997).
Po določbi 19. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Navedeni izključitveni pogoj pa velja za vse prosilce, ne glede na siceršnje izpolnjevanje drugih pogojev, saj zakon izrecno določa, da se ne glede na določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne odobri, kolikor vrednost premoženja presega navedeni cenzus, torej velja tudi v primerih, ko gre za prosilce po 2. odst. 12. člena ZBPP, torej za prejemnike denarne socialne pomoči.