ZNPPol člen 140, 140/2. ZUS-1 člen 3, 36, 36/1, 36/1-4.
pritožba zoper delo policista - obvestilo pritožniku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - prepozna tožba
Za odločitev o tožbi v konkretnem primeru je bistven drugi odstavek 140. člena ZNPPol, ki izrecno določa, da pritožbeni postopek ne pomeni upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Do s tem povezanih vprašanj, ki so relevantna tudi za obravnavani primer, se je že opredelilo Vrhovno sodišče, in sicer je v sklepu I Up 25/2015 z dne 6. 4. 2016 ponovilo svoje stališče iz sklepa I Up 69/2015 z dne 10. 12. 2015, da se postopek s pritožbo na podlagi ZNPPol ne zaključi z upravnim aktom (torej tudi ne z upravno odločbo, kot navaja tožnik), pač pa s posredovanjem pisnega odgovora, za katerega ZNPPol ne določa, da bi bil upravni akt. Sodišče pa ne more na podlagi 4. člena ZUS-1 obravnavati niti tistega dela tožbe, ki bi se ga lahko razumelo kot izpodbijanje samih nezakonitih ravnanj policista, saj je tožba v tem delu prepozna.
ZDavP-2 člen 269, 269/2. ZDoh-2 člen 113, 113/1, 113/2, 113/4, 114, 116.
dohodnina - odmera dohodnine - država obdavčitve - uveljavljanje olajšave - načelo enakosti pred zakonom - nerezident
Načeloma je država članica rezidentstva tista, ki je dolžna davčnemu zavezancu odobriti vse davčne ugodnosti, povezane z njegovim osebnim in družinskim položajem. Ta država lahko namreč, razen izjemoma, najbolje presodi osebno davčno sposobnost tega davčnega zavezanca, ki izhaja iz upoštevanja vseh njegovih dohodkov ter njegovega osebnega in družinskega položaja, ker je v tej državi središče njegovih osebnih in premoženjskih interesov. Samo okoliščina, da je nerezident na ozemlju države članice prejel dohodke pod pogoji, ki so bolj ali manj enaki tistim, ki so določeni za rezidente te države, torej ne zadostuje za to, da bi bil njegov položaj objektivno primerljiv s položajem teh rezidentov. Da bi se lahko ugotovila taka objektivna primerljivost, je nujno tudi, da temu nerezidentu, ker prejema znatni del dohodkov zunaj ozemlja države članice nerezidentstva, ta država ne more dodeliti ugodnosti, ki izvirajo iz upoštevanja celote njegovih dohodkov ter njegovega osebnega in družinskega položaja.
ZNB člen 22, 23, 24, 25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - strokovno mnenje - vsebina strokovnega mnenja - pomanjkljivo strokovno mnenje - obrazložitev odločbe - pojasnilna dolžnost - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Vrhovno sodišče RS je v sklepu št. X Ips 326/2009 z dne 16. 9. 2010, ki mu je sledila tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS (I U 1684/2019, I U 1349/2019, I U 1348/2019, I U 1324/2019 in druge), pojasnilo, da ima mnenje Komisije naravo izvedenskega mnenja, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti. Komisija mora torej obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pojasnilna dolžnost, ki zavezuje Komisijo, namreč zahteva, da svoje strokovno mnenje na ustrezen način obrazloži, četudi so ugovori staršev laične narave. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije zato ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna pisna pomota v upravni odločbi - obrazložitev upravne odločbe - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja v utemeljitev prosilčevega objektivnega razloga za dodelitev BPP navedbe glede dolga, pri čemer se sklicuje na drugo prosilko, ki ima dodeljeno socialno pomoč za preživljanje, zato izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh oziroma ali zadeva ni očitno nerazumna. Navedeno ne predstavlja le očitne pisne napake, pač pa je s tem podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Upravni organ je zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava (četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZKZ) ni pravilno oziroma popolno ugotovil dejanskega stanja in tako (vsaj) preuranjeno zaključil, da tožnik ni izkazal, da bo iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih pridobival pomemben del dohodka.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZDavP-2 člen 89, 89/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - obnova postopka - obnova upravnega postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče ugotavlja, da gre za izpovedbe, za katere ni izkazano, da bi jih ne bilo mogoče kot dokaz pridobiti in tudi predlagati že v davčnem postopku, pred izdajo dokončne odločbe, in da torej v tem pogledu in s tem gledano objektivno, dokazi niso novi. Za nove dokaze iz prvega odstavka 89. člena ZDavP-2 oziroma iz 1. točke 260. člena ZUP gre namreč le v primeru, če se nanašajo na dejstva, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaze ni vedela ali jih ni imela možnost uporabiti, ni uspela predlagati, oziroma jih, kot to sledi iz drugega odstavka 261. člena ZUP, v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati.
Čeprav iz potrdila o namenski rabi ni razvidno, v kakšni površini gre po statusu za kmetijsko zemljišče pri zemljiščih, pa je tak izrek izpodbijanega akta določljiv in s tem izvršljiv, saj je posel odobren v celotnem delu prodajanih kmetijskih zemljišč ponudbe, tj. v celotni kmetijski površini, kakršna je obstajala ob izdaji izpodbijanega upravnega akta.
Za opredelitev statusa zemljišča je pomembna namenska raba zemljišč (razvidna iz potrdila o namenski rabi), ne pa njihova dejanska raba.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-3. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe
Tožena stranka je ugotovila, da je bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, že pravnomočna in izvršljiva, kar pomeni, da je bila njena utemeljitev izpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, da želi prosilec v ugovoru uveljavljati utemeljen ugovorni razlog o neizvršljivosti odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, protispisna oziroma v nasprotju z ostalimi ugotovitvami obrazložitve izpodbijane odločbe.
presoja vplivov objekta na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - priznanje lastnosti stranke - izgradnja poslovnega objekta - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - asfaltna baza
Stranka, ki ni nosilec nameravanega posega v okolje oziroma nevladna organizacija dokazuje v predhodnem postopku (za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) svoj pravni interes zaradi priznanja lastnosti udeleženca v tem postopku na podlagi 43. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Med strankama ni sporno, da tožnik v prošnji ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije, revizijo oziroma ustavno pritožbo, čeprav ga je na to napotovala rubrika "podatki o zadevi". Vprašanje je, ali je imela toženka ob izpolnitvi rubrike le z opravilno številko, pod katero se je zadeva obravnavala pred sodiščem, dolžnost tožnika pozvati na dopolnitev. Glede na izpolnjeno vlogo z navedbo le opravilne številke zadeve po mnenju sodišča ne. Organ je dolžan pozvati vlagatelja v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva vložnik (v obravnavani zadevi je tožnik navedel kaj od organa za BPP zahteva, da vlaga prošnjo za vložitev revizije in ustavno pritožbo). Nepopolna, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožnikove prošnje ni šlo za nobeno opisano okoliščino.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pritožba zoper sodbo - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP mora pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.
Z izpodbijano odločbo je organ za BPP presegel standard presoje očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage. Naloga presoje neizvedbe oziroma utemeljenosti dokaza v zvezi z opravljenim pravdnim postopkom je namreč naloga pritožbenega sodišča, ne pa organa za BPP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - začetek gradnje - rušenje in gradnja novega objekta
Ker je sporno, ali je tožnica začela z gradnjo novega objekta, sodišče pojasnjuje, da se zakoličba objekta lahko šteje kot del gradnje novega objekta, enako kot izkop gradbene jame. Da so bila slednja dela izvedena z namenom gradnje ali v povezavi z gradnjo novega objekta (na podlagi dokončnega in veljavnega gradbenega dovoljenja), pa je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru.
ZPP člen 80. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZIKS-1 člen 41č.
obsojenec - zaseg predmeta - stranka v postopku - smrt stranke
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa ko stranka, lahko pravdna stranka, in ali je pravdno sposoben. Po ugotovitvi, da se sporno pravno razmerje v tem upravnem sporu nanaša na osebnostne pravice tožeče stranke, ki je umrla, in da se torej pomanjkljivosti tožbe, ki je nastopila s smrtjo tožeče stranke, ne da odpraviti, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
S tem, ko je bila odločba Bpp odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo, kar velja tudi za tisti del, v katerem je bil tožnici določen odvetnik, katerega razrešitev predlaga. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene vse pravne posledice, ki so iz nje nastale in je pravni položaj tožnice primerljiv s tistim, ki bi ga dosegla, če bi bil postavljeni odvetnik razrešen, tožnica v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - redni postopek - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik je s samovoljno zapustitvijo Azilnega doma dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji oziroma počakati na odločitev v obravnavani zadevi. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega tridnevnega roka prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo zoper odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1. ZUS-1 člen 4. ZPSI-1 člen 56, 79, 79/1, 80, 80/1, 83, 83/5, 83/6.
varstvo ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil - sodno varstvo pred bodočimi ravnanji - nošenje mask - zavrženje tožbe - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Toženka nastopa pri odločanju o pravicah in dolžnostih učenca v vlogi nosilke javnih pooblastil in bi morala po presoji sodišča, poleg specialne določbe desetega odstavka 56. člena ZPSI-1, ki ji nalaga za ukrep, ki ga je tožnikom izrekla, izdajo pisnega sklepa, v postopku uporabljati tudi določbe ZUP.
Toženka ni izdala konkretnega, posamičnega akta v pisni obliki kljub temu, da bi ga morala. Tožniki imajo po presoji sodišča glede na obrazloženo zagotovljeno sodno varstvo zaradi molka toženke v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu. Sodno varstvo zaradi molka organa v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu, izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ugotovitev, da imajo tožniki drugo sodno varstvo narekuje odločitev, da ta upravni spor ni dovoljen.
Izključitev tožnikov iz šole ni ravnanje, ki bi ga tožniki izpodbijali v tem upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - znatna nevarnost za pobeg - objektivni kriterij
Ni mogoče sklepati, da je tožnik jasno, torej tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža, z besedami posredoval svoj namen, da bo pobegnil. Presoja vseh okoliščin, iz katerih je po stališču tožene stranke razvidno, da je tožnik begosumen, pa po naravi stvari ne more nadomestiti tožnikovega jasno izraženega namena glede zapustitve Republike Slovenije. Namen zapustiti državo po presoji sodišča tudi sicer ni izkazan s tožnikovim ravnanjem, ki mu ga očita tožena stranka, in sicer, da ni nemudoma zaprosil za mednarodno zaščito, da so ga našli v kamnolomu v Črnem Kalu in da je pred policijo za ciljno državo navedel Italijo. S tem v zvezi je treba poudariti, da je bil tožnik šele ob vložitvi prošnje prvič uradno opozorjen na posledice samovoljne zapustitve Republike Slovenije. Zato drži tožbeni očitek, da tožena stranka ni presojala utemeljene nevarnosti tožnikovega pobega ob upoštevanju navedene odločilne okoliščine – da je tožnik šele po prijetju zaprosil za mednarodno zaščito in ga je pristojni organ komaj takrat opozoril na posledice samovoljne zapustitve Republike Slovenije.
Po presoji sodišča je bilo v obravnavani zadevi v zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 zmotno uporabljeno materialno pravo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko ni jasno izrazil namena glede zapustitve Republike Slovenije in nevarnost pobega ni ustrezno (zakonsko) opredeljena, ni zakonske podlage.
2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj. Ker torej A. d.d. ni kmet fizična oseba po določbah ZKZ, ne more imeti predkupne pravice po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.
Tudi upravnem postopku ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino, ker je treba upoštevati pravila poštenega postopka na način, da je stranki neposredno na naroku dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila zakaj oziroma iz kakšnih razlogov ni izvedla videokonferenčne obravnave. Tožeča stranka se zato ni mogla izjasniti in ustrezno braniti oziroma vložiti ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je tudi iz tega razloga kršena njena pravica do izjave, saj je ustna obravnava dejanje postopka, na katerem se pretrese in doseže tisto, kar je predmet ugotovitvenega postopka, cilj ustne obravnave pa je razjasnitev merodajnih dejstev v zadevi in uresničitev pravice do obrambe stranke, zato pomeni koncentracijo.
ZDUOP člen 39, 39/1, 45, 45/1. ZUP člen 66, 67, 68.
čakanje na delo - pandemija - nadomestilo plače - vloga - rok - nepopolna vloga - prepozna vloga
Rok iz prvega odstavka 45. člena ZDUOP je materialni rok, s potekom katerega upravičenec izgubi pravico uveljavljati nadomestilo. Pravočasnosti vloge ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP. Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP.