javni razpis - razpisni pogoj - število zaposlenih delavcev
Tožnik ne more uspeti z argumentom, da bi morala tudi toženka pri določitvi kriterijev razvrstitve podjetij po velikosti uporabiti ravno merila, ki jih v 55. členu določa ZGD-1.
ZGO-1 člen 108, 110, 133, 133/4. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (2003) člen 19, 19/1, 21, 34, 34/2. ZUP člen 214.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - inženirske storitve - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - strokovni izpit - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - uporaba določb splošnega upravnega postopka - načelo zaslišanja strank - obrazložitev upravne odločbe
ZGO-1 je konkretizacijo urejanja pogojev, načina in postopka opravljanja strokovnega izpita prenesel na podzakonski akt, Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev.
Določba, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu izda odločba, v povezavi z ugotovitvijo, da se naloge izvajajo kot javno pooblastilo, zahteva uporabo določb upravnega postopka. Minimalne zahteve glede ustreznosti izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir elektronike predstavljajo strokovna merila in zato po presoji sodišča njihova objava ni potrebna, zagotovo pa mora biti s temi merili tožnik seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4, 9, 9/3.
Ugotovitev tožnikove begosumnosti v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tožena stranka v konkretnem primeru torej ni mogla opreti na objektivno merilo v zakonu, ker tega merila ni, ampak je odločitev o pridržanju oprla na dve tožnikovi izjavi, da če bi bila njegova družina v Albaniji ogrožena, bi zapustil Slovenijo in šel v Albanijo, in da je bil namenjen v Francijo, ter na svojo oceno, da tožnik v Sloveniji ne bi zaprosil za azil, če ga ne bi prijela policija; poleg tega se je pavšalno sklicevala na „prosilčeva pretekla dejanja in izjave“. To niso okoliščine, ki bi bila že na prvi pogled in brez vsakršnega dvoma kazale na utemeljeno nevarnost pobega, pri čemer je tožnik v tožbi dokazni vrednosti ocene tožene stranke o begosumnosti tožnika tudi oporekal. Na zaslišanju na glavni obravnavi pa je tožnik izkazal, da razume, zakaj mu je odvzeta prostost in je na videz prepričljivo pojasnil, da nima nobenega namena pobegniti iz Slovenije.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v prostost tožnika doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do svobode gibanja.
verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanja pisanj v Republiki Sloveniji.
Zakon o prijavi prebivališča člen 6. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261.
stalno prebivališče - obnova postopka - pravni interes
Po določbah 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka, to je oseba, ki je sodelovala kot stranka v prejšnjem postopku (to je v postopku, katerega obnova se predlaga), glede na določbo tretjega odstavka 43. člena ZUP (po kateri ima stranski udeleženec postopka v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače) pa lahko predlog za obnovo postopka vloži tudi stranski udeleženec (to je po 43. členu ZUP oseba, ki se je zaradi izkazanega pravnega interesa udeleževala postopka, v tem primeru prejšnjega postopka).
Glede na določbe 6. člena ZPPreb je pravilna presoja upravnih organov, da tožnik nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku oziroma za uvedbo obnove postopka spremembe stalnega prebivališča svojih mladoletnih otrok, saj njegovo soglasje za spremembo prebivališča otrok, glede na to, da so dodeljeni v varstvo in skrb materi, pri kateri dejansko živijo, na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZPPreb ni potrebno.
ZUP člen 62, 62/1, 62/7. ZDavP-2 člen 125, 126, 157, 157/7, 159, 160, 160/3.
davčna izvršba - ugovor zastaranja - nepravilnosti pri opravi izvršbe - jezik v postopku - pravica do uporabe jezika v postopku
Ugovor zastaranja pravice do izterjave ni utemeljen, saj sodišče na podlagi 125. in 126. člena ZDavP-2 ocenjuje kot pravilno stališče tožene stranke, da od izvršljivosti izvršilnega naslova, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom, še ni preteklo 5 let, prav tako pa ni nastopilo absolutno zastaranje (deset let).
Neutemeljen je ugovor, da tožena stranka nepravilno izvršuje izpodbijani akt, saj ne upošteva izvzetja iz izvršbe na podlagi 159. člena ZDavP-2 in omejitev izvršbe na podlagi 160. člena ZDavP-2, saj se navedeni ugovor ne more uveljavljati v postopku, kjer se presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Dolžnik upravičenost do višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, torej banki.
Neutemeljen je ugovor, da tožnik kot ukrajinski državljan, ne razume slovenskega jezika in ni razumel izpodbijanega sklepa, ne odločbe o odmeri dohodnine, ter da akta tudi nista bila prevedena v jezik, ki ga tožnik razume.Upravni organ svojih pisanj ni dolžan prevajati v jezik, ki ga stranka razume, razen če bi šlo za primer, ko je pri organu poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski. Določbo po katerem ima stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati njegov potek po tolmaču, razumeti, da se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
COVID-19 - karantena - omejeno časovno učinkovanje upravnega akta - izpodbojna tožba - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - pravni interes - neizkazan pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka v primeru, če bi sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, svojega položaja po izteku določenega obdobja karantene glede na uveljavljani tožbeni zahtevek ne bi mogla izboljšati. Ob jasno postavljenem tožbenem zahtevku je sodišče štelo, da je tožeča stranka vložila izpodbojno tožbo in ne ugotovitvene tožbe.
Ker tožeča stranka tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe ni spremenila ali dopolnila, torej ni zahtevala ugotovitve nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta, je sodišče tožbo zavrglo.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1, 30/2. ZJN-2 člen 37, 37/9.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačila - javno naročanje
Upravičenec mora izpolnjevanje zahteve, da je bil izvajalec del oziroma dobavitelj izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, izkazati ob vlaganju zahtevka za izplačilo.
Ker že iz Javnega razpisa izhaja, da bo toženka usklajenost postopka javnega naročanja z določbami ZJN - 2 preverjala v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo, bi se tožnica morala in mogla zavedati, da v zahtevek ni mogoče vključiti vrednosti tistih del, ki so bila oddana v nasprotju s tem predpisom. Sklicevanje, da tega ni storila namerno in da zakoniti zastopnik ni bil seznanjen, da so bile v vlogi napake v tehničnih specifikacijah, je odgovornosti ne more razbremeniti, saj se s tovrstnim ugovorom lahko razbremeni kvečjemu odgovornosti za naklepno ravnanje, katerega pa ji nihče ne očita.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZDRS člen 12, 12/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložena odločba
V predmetni zadevi se je tožena stranka postavila na stališče, da je tožnik s tem, ko je drugič vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo, uveljavljal enak zahtevek, kot ga je ob vložitvi prve prošnje in da ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo. Tožena stranka pa niti v izpodbijani in niti v drugostopenjski odločbi ni odgovorila na ključen tožnikov ugovor, to je, da je dejansko stanje, na podlagi katerega utemeljuje svojo drugo prošnjo, drugačno od dejanskega stanja, s katerim je utemeljeval prvo.
gozdovi - sečnja - upravna izvršba - odločba o odobritvi poseka dreves - rok za izvršitev odločbe - obrazložitev upravne odločbe - smrt stranke - smrt stranke med upravnim postopkom
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se dovoli izvršba odločbe prvostopenjskega organa z dne 23. 6. 2015 ter v izreku navedla, da je ta odločba postala izvršljiva dne 1. 3. 2017. Kako je tožena stranka prišla do takega zaključka, niti v izpodbijanem sklepu niti v drugostopenjski odločbi ni pojasnjeno, pa četudi tožnika ves čas postopka zatrjujeta, da jima odločba z dne 23. 6. 2015 sploh ni bila vročena.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do izjave
Razlogi v izpodbijani odločbi o tem, da ker ima vsaka fizična oseba skladno z ZDDV-1 v Republiki Sloveniji možnost povračila DDV, se znesek DDV šteje kot neupravičen strošek, so materialnopravno napačni. ZDDV-1 v 63. členu določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. To pomeni, da gre za pravico davčnega zavezanca, ki jo ta lahko uveljavlja, lahko pa je tudi ne. Dejstvo, da je ne uveljavlja, pa davčnemu zavezancu ne more iti v škodo pri uveljavljanju DDV-ja kot upravičenega stroška na javnem razpisu.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152. ZZVZZ člen 51. ZSDP-1 člen 11.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - poslovodna oseba - obvezno zavarovanje - zavarovalna podlaga
Uradni podatki izkazujejo tožnikovo zavezanost za obvezne prispevke, medtem ko tožnik v upravnem postopku in tudi v tožbi ne izkaže, da bi zaradi zatrjevanega zavarovanja v tujini pri pristojnih organih dosegel ali vsaj zahteval odjavo ali spremembo podatkov o svojem položaju zavezanca za prispevke.
upravni postopek - obrazložitev odločbe - dokazna ocena
Sodišče zaradi posplošenih razlogov, s katerimi je toženka zavrnila izvedbo ostalih dokazov, ne more presoditi, ali je to storila utemeljeno. Navaja namreč, da nobenega od predlaganih dokazov ni bilo potrebno izvesti, ker izvedba ne bi prispevala k razjasnitvi obravnavanega primera, ker je bilo relevantno dejansko stanje v celoti ugotovljeno na podlagi drugih, v postopku že izvedenih dokazov. S tako obrazložitvijo ni pojasnila, zakaj šteje, da izpovedbe predlaganih prič in izjava stranke ne bi bile relevantne, kar ni v skladu z zahtevami, ki jih 214. člen ZUP določa za obrazložitev odločbe.
pravica do udeležbe v postopku - načelo kontradiktornosti - pogoji za izdajo soglasja - razširitev tožbenega zahtevka - stranski intervenient - kršitev materialnega prava
Glede pogojev preselitve obstoječe lekarne ali podružnice lekarne ZLD-1 nima posebnih določb, vendar ne gre za pravno praznino, saj je z ustreznimi metodami razlage mogoče ugotoviti potrebno ravnanje v teh primerih. Glede na naravo dejavnosti in iz samih predpisanih zahtev, ki jih mora posamezna lekarna ali podružnica lekarne izpolnjevati, da pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, namreč jasno izhaja, da se posamezno dovoljenje izda za točno določeno lokacijo. Posledično to pomeni, da je treba tudi za preselitev lekarne ali podružnice lekarne znotraj ene občine izpeljati enak postopek kot za ustanovitev lekarne.
Iz Odloka izhaja, da v Občini Grosuplje lekarniško dejavnost izvaja tudi prizadeta stranka kot drug javni zavod, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti (4. člen Odloka) in ne kot javni zavod, ki ga ustanovi občina (prvi odstavek 3. člena Odloka). ZLD-1 pa v prvem odstavku 123. člena izrecno določa, da lahko samo lekarne in podružnice lekarn, ki na dan uveljavitve ZLD-1 izvajajo lekarniško dejavnost, le to izvajajo še naprej ne glede na določbe prvega odstavka 9. (ustanovitev lekarne) in prvega odstavka 10. člena (ustanovitev podružnice lekarne) ZLD-1. Ta prehodna določba ureja le zatečeno stanje zadev in omogoča nadaljnje delovanje že delujočih lekarn in podružnic lekarn ter se ne razteza tudi na ustanavljanje novih lekarn ali novih podružnic lekarn, oziroma, glede na predhodno navedeno, tudi ne na morebitne spremembe lokacij lekarn in podružnic lekarn, za katere veljajo enaka pravila kot za novo ustanovitev lekarne. Zato za obravnavani primer določba 123. člena ZLD-1 ni uporabljiva.
Gre za situacijo iz tretjega odstavka 10. člena ZLD-1, ki določa, da izda dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva. Ker je tožena stranka izpodbijano soglasje izdala na napačni pravni podlagi je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo organu ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - upravni spor - nova dejstva ali dokazi
Iz predloženega izpisa iz zemljiške knjige je razvida plomba za vpis oblikovanja etažne lastnine, ki je bila vpisana že v času izdaje izpodbijane odločbe. Ker je organ pridobil podatke iz uradnih evidenc, torej tudi iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, mu navedeno dejstvo ni bilo neznano. Tako ne gre za novo dejstvo in novi dokaz, ki se lahko upošteva kot tožbeni razlog v smislu določbe 52. člena ZUS-1, ker je to dejstvo obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe in ne predstavlja nedovoljene tožbene novote, saj je toženi stranki bilo oziroma moralo biti znano.
Za odločitev v zadevi pomembno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo zato treba dopolniti dejansko stanje in ugotoviti lastništvo nepremičnin tožnika, upoštevaje podatke zemljiške knjige in sklep sodišča o dedovanju.
javni poziv - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga
Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 določa, da je vlogo vlagatelja na Javni poziv mogoče spremeniti. Navedeno določilo predstavlja celo možnost vsebinske spremembe vloge, zaradi česar je morebitna formalna odprava pomanjkljivosti toliko bolj razumljiva. Če namreč tožena stranka meni, da se pri izvedbi postopka Javnega poziva zaradi četrtega odstavka 34.a člena ZPOP-1 (ki določa katere člene ZPOP-1 se pri postopku Javnega poziva uporablja) ne uporablja ostalih določil ZPOP-1, pa navedeni člen ne izključuje uporabe splošnih določil postopka po ZUP, katerega smiselno uporabo priznava tudi sama tožena stranka.
ZUP člen 8, 9, 9/1, 138, 138/1. ZMZ-1 člen 32. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 18/1-d, 27, 31.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - diskrecijska klavzula - zdravstveno stanje prosilca - pravica do izjave - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Ni res, da pravica do učinkovitega sodnega varstva po 27. členu Dublinske uredbe 604/2013 ne zajema tudi ugovorov prosilca glede njegovih posebnih zdravstvenih potreb in da ti ugovori ne vplivajo na postopek določitve odgovorne države članice na način, da bi prosilec s svojimi posebnimi potrebami lahko izpodbijal obravnavo prošnje v drugi državi članici, oziroma, da te okoliščine ne predstavljajo merila za odločitev odgovorne države članice.
Tožnik je predložil odpustno pismo iz Univerzitetne psihiatrične klinike iz Ljubljane z dne 18. 8. 2021, iz katerega izhaja, da tožnik prejema terapijo, med diagnozami pa so omenjene suicidalne misli, postravmatska stresna motnja in neopredeljena neorganska psihoza, kar je tožena stranka prejela dne 23. 8. 2021. Sicer pa je tudi tekom osebnega razgovora navedel, da je bil hospitaliziran zaradi poskusa samomora tudi na Danskem za tri ali štiri dni, le da ni dobil terapije in da mu niso omogočili obiska pri psihiatru. Te okoliščine v smislu možnih posledic za tožnika v primeru predaje bi morale biti pretehtane in vključene v dokazno oceno in ne gre za to, da se takšne okoliščine pokrivajo zgolj s spoštovanjem določila 31. člena Dublinske uredbe 604/2013 izključno v medsebojni komunikaciji tožene stranke s pristojnim organom na Danskem. Določilo 31. člena Dublinske uredbe 604/2013 je le dodatna varovalka za spoštovanje 4. člena Listine o temeljnih pravicah, ne pa nadomestilo oziroma omejitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Dublinske uredbe 604/2013 in 47. člena Listine o temeljnih pravicah EU.
Določilo člena 17(1) Dublinske uredbe 604/2013 je diskrecija države, za katero pa ne velja, da ne more v ničemer vezati države članice EU. Če bi bilo tako, da diskrecija ne more v ničemer vezati države, Sodišče EU ne bi odločilo, da je zavrnitev uporabe diskrecijske klavzule podvržena sodni kontroli preko člena 27 Dublinske uredbe 604/2013. Sodišče EU je namreč potrdilo, da lahko prosilec v okviru učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Dublinske uredbe 604/2013 uveljavlja tudi nezakonitost zavrnitve uporabe diskrecijske klavzule iz člena 17(1) Dublinske uredbe 604/2013.
Z vidika sodne prakse ESČP velja, kadar ima država članica diskrecijo za odločanje po pravu EU, torej da ne gre za situacijo, ko država nima nobenega manevrskega prostora za odločanje na podlagi prava EU in so bila v zadevi izkoriščena vsa možna pravna sredstva v okviru prava EU (člen 267 PDEU), potem je država članica EU polno odgovorna za spoštovanje in varstvo človekovih pravic iz EKČP.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - plačilo davkov in prispevkov - pomanjkljiva obrazložitev
Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena, zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V primeru, kot je predmetni, ko ima tožena stranka med dokazi po uradni dolžnosti pridobljene podatke iz evidenc FURS o stanju na dan 13. 7. 2020, potrdilo FURS stanju na dan 27. 7. 2020 in trditev tožnice, da še ni imela neplačanih obveznosti, bi morala tožena stranka v postopku reševanja pritožbe in ob upoštevanju 7. in 9. člena ZUP, ugotoviti kaj dejansko pomeni s strani tožnice predloženo uradno potrdilo FURS o podatkih iz uradnih evidenc glede na podatke pridobljene z vpogledom organa prve stopnje v uradno evidenco FURS.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - vloga - dopolnitev vloge - pooblaščena oseba - obrazloženost
Kolikor tožena stranka meni, da formalna dopolnitev vloge ni dopustna, mora v sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, kar v obravnavanem primeru ni podano.