GZ člen 12, 12/1, 15, 29, 35, 36, 43. ZUP člen 43. SPZ člen 73. ZKme-1 člen 99, 101.
gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - novogradnja - prepovedana imisija - skladnost gradnje s prostorskim aktom - dopolnilna dejavnost na kmetiji - projektna dokumentacija
Možnost nastanka medsosedskega vznemirjanja, ki presega običajne vplive (ob upoštevanju krajevnih razmer oziroma običajev), zaradi opravljanja načrtovane dejavnosti (še zlasti, če gre za dopustno dejavnost, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), ni korist, na katero bi se tožniki lahko sklicevali v upravnem postopku in v upravnem sporu, bodo pa lahko zahtevali sodno varstvo po predpisih s področja civilnega prava (prim. 99. člen SPZ).
Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je opredeljen v veljavnih pravnih normah, zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je v tem primeru turizem na kmetiji.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4, 9, 9/3.
Ugotovitev tožnikove begosumnosti v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tožena stranka v konkretnem primeru torej ni mogla opreti na objektivno merilo v zakonu, ker tega merila ni, ampak je odločitev o pridržanju oprla na dve tožnikovi izjavi, da če bi bila njegova družina v Albaniji ogrožena, bi zapustil Slovenijo in šel v Albanijo, in da je bil namenjen v Francijo, ter na svojo oceno, da tožnik v Sloveniji ne bi zaprosil za azil, če ga ne bi prijela policija; poleg tega se je pavšalno sklicevala na „prosilčeva pretekla dejanja in izjave“. To niso okoliščine, ki bi bila že na prvi pogled in brez vsakršnega dvoma kazale na utemeljeno nevarnost pobega, pri čemer je tožnik v tožbi dokazni vrednosti ocene tožene stranke o begosumnosti tožnika tudi oporekal. Na zaslišanju na glavni obravnavi pa je tožnik izkazal, da razume, zakaj mu je odvzeta prostost in je na videz prepričljivo pojasnil, da nima nobenega namena pobegniti iz Slovenije.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v prostost tožnika doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do svobode gibanja.
verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanja pisanj v Republiki Sloveniji.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1, 30/2. ZJN-2 člen 37, 37/9.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačila - javno naročanje
Upravičenec mora izpolnjevanje zahteve, da je bil izvajalec del oziroma dobavitelj izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, izkazati ob vlaganju zahtevka za izplačilo.
Ker že iz Javnega razpisa izhaja, da bo toženka usklajenost postopka javnega naročanja z določbami ZJN - 2 preverjala v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo, bi se tožnica morala in mogla zavedati, da v zahtevek ni mogoče vključiti vrednosti tistih del, ki so bila oddana v nasprotju s tem predpisom. Sklicevanje, da tega ni storila namerno in da zakoniti zastopnik ni bil seznanjen, da so bile v vlogi napake v tehničnih specifikacijah, je odgovornosti ne more razbremeniti, saj se s tovrstnim ugovorom lahko razbremeni kvečjemu odgovornosti za naklepno ravnanje, katerega pa ji nihče ne očita.
Zakon o prijavi prebivališča člen 6. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261.
stalno prebivališče - obnova postopka - pravni interes
Po določbah 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka, to je oseba, ki je sodelovala kot stranka v prejšnjem postopku (to je v postopku, katerega obnova se predlaga), glede na določbo tretjega odstavka 43. člena ZUP (po kateri ima stranski udeleženec postopka v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače) pa lahko predlog za obnovo postopka vloži tudi stranski udeleženec (to je po 43. členu ZUP oseba, ki se je zaradi izkazanega pravnega interesa udeleževala postopka, v tem primeru prejšnjega postopka).
Glede na določbe 6. člena ZPPreb je pravilna presoja upravnih organov, da tožnik nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku oziroma za uvedbo obnove postopka spremembe stalnega prebivališča svojih mladoletnih otrok, saj njegovo soglasje za spremembo prebivališča otrok, glede na to, da so dodeljeni v varstvo in skrb materi, pri kateri dejansko živijo, na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZPPreb ni potrebno.
ZGO-1 člen 108, 110, 133, 133/4. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (2003) člen 19, 19/1, 21, 34, 34/2. ZUP člen 214.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - inženirske storitve - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - strokovni izpit - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - uporaba določb splošnega upravnega postopka - načelo zaslišanja strank - obrazložitev upravne odločbe
ZGO-1 je konkretizacijo urejanja pogojev, načina in postopka opravljanja strokovnega izpita prenesel na podzakonski akt, Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev.
Določba, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu izda odločba, v povezavi z ugotovitvijo, da se naloge izvajajo kot javno pooblastilo, zahteva uporabo določb upravnega postopka. Minimalne zahteve glede ustreznosti izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir elektronike predstavljajo strokovna merila in zato po presoji sodišča njihova objava ni potrebna, zagotovo pa mora biti s temi merili tožnik seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.
COVID-19 - karantena - omejeno časovno učinkovanje upravnega akta - izpodbojna tožba - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - pravni interes - neizkazan pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka v primeru, če bi sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, svojega položaja po izteku določenega obdobja karantene glede na uveljavljani tožbeni zahtevek ne bi mogla izboljšati. Ob jasno postavljenem tožbenem zahtevku je sodišče štelo, da je tožeča stranka vložila izpodbojno tožbo in ne ugotovitvene tožbe.
Ker tožeča stranka tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe ni spremenila ali dopolnila, torej ni zahtevala ugotovitve nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta, je sodišče tožbo zavrglo.
ZUP člen 62, 62/1, 62/7. ZDavP-2 člen 125, 126, 157, 157/7, 159, 160, 160/3.
davčna izvršba - ugovor zastaranja - nepravilnosti pri opravi izvršbe - jezik v postopku - pravica do uporabe jezika v postopku
Ugovor zastaranja pravice do izterjave ni utemeljen, saj sodišče na podlagi 125. in 126. člena ZDavP-2 ocenjuje kot pravilno stališče tožene stranke, da od izvršljivosti izvršilnega naslova, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom, še ni preteklo 5 let, prav tako pa ni nastopilo absolutno zastaranje (deset let).
Neutemeljen je ugovor, da tožena stranka nepravilno izvršuje izpodbijani akt, saj ne upošteva izvzetja iz izvršbe na podlagi 159. člena ZDavP-2 in omejitev izvršbe na podlagi 160. člena ZDavP-2, saj se navedeni ugovor ne more uveljavljati v postopku, kjer se presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Dolžnik upravičenost do višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, torej banki.
Neutemeljen je ugovor, da tožnik kot ukrajinski državljan, ne razume slovenskega jezika in ni razumel izpodbijanega sklepa, ne odločbe o odmeri dohodnine, ter da akta tudi nista bila prevedena v jezik, ki ga tožnik razume.Upravni organ svojih pisanj ni dolžan prevajati v jezik, ki ga stranka razume, razen če bi šlo za primer, ko je pri organu poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski. Določbo po katerem ima stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati njegov potek po tolmaču, razumeti, da se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
gozdovi - sečnja - upravna izvršba - odločba o odobritvi poseka dreves - rok za izvršitev odločbe - obrazložitev upravne odločbe - smrt stranke - smrt stranke med upravnim postopkom
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se dovoli izvršba odločbe prvostopenjskega organa z dne 23. 6. 2015 ter v izreku navedla, da je ta odločba postala izvršljiva dne 1. 3. 2017. Kako je tožena stranka prišla do takega zaključka, niti v izpodbijanem sklepu niti v drugostopenjski odločbi ni pojasnjeno, pa četudi tožnika ves čas postopka zatrjujeta, da jima odločba z dne 23. 6. 2015 sploh ni bila vročena.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZDRS člen 12, 12/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložena odločba
V predmetni zadevi se je tožena stranka postavila na stališče, da je tožnik s tem, ko je drugič vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo, uveljavljal enak zahtevek, kot ga je ob vložitvi prve prošnje in da ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo. Tožena stranka pa niti v izpodbijani in niti v drugostopenjski odločbi ni odgovorila na ključen tožnikov ugovor, to je, da je dejansko stanje, na podlagi katerega utemeljuje svojo drugo prošnjo, drugačno od dejanskega stanja, s katerim je utemeljeval prvo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do izjave
Razlogi v izpodbijani odločbi o tem, da ker ima vsaka fizična oseba skladno z ZDDV-1 v Republiki Sloveniji možnost povračila DDV, se znesek DDV šteje kot neupravičen strošek, so materialnopravno napačni. ZDDV-1 v 63. členu določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. To pomeni, da gre za pravico davčnega zavezanca, ki jo ta lahko uveljavlja, lahko pa je tudi ne. Dejstvo, da je ne uveljavlja, pa davčnemu zavezancu ne more iti v škodo pri uveljavljanju DDV-ja kot upravičenega stroška na javnem razpisu.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - plačilo davkov in prispevkov - pravica do izjave
Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena, zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Tožena stranka bi morala v postopku reševanja pritožbe in ob upoštevanju 7. in 9. člena ZUP, ugotoviti kaj dejansko pomeni obstoj prisilne poravnave ter s strani tožnika predloženo dokazilo o plačilih v letu 2020 in predloženo uradno potrdilo FURS o podatkih iz uradnih evidenc glede na podatke pridobljene z vpogledom organa prve stopnje v uradno evidenco FURS in v nadaljevanju s stranko razčistiti, kakšno je bilo dejansko stanje evidentiranih zapadlih plačil po potrjenem finančnem načrtu prisilne poravnave na dan vložitve vloge uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačila nadomestil plač.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152. ZZVZZ člen 51. ZSDP-1 člen 11.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - poslovodna oseba - obvezno zavarovanje - zavarovalna podlaga
Uradni podatki izkazujejo tožnikovo zavezanost za obvezne prispevke, medtem ko tožnik v upravnem postopku in tudi v tožbi ne izkaže, da bi zaradi zatrjevanega zavarovanja v tujini pri pristojnih organih dosegel ali vsaj zahteval odjavo ali spremembo podatkov o svojem položaju zavezanca za prispevke.
javni poziv - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga
Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 določa, da je vlogo vlagatelja na Javni poziv mogoče spremeniti. Navedeno določilo predstavlja celo možnost vsebinske spremembe vloge, zaradi česar je morebitna formalna odprava pomanjkljivosti toliko bolj razumljiva. Če namreč tožena stranka meni, da se pri izvedbi postopka Javnega poziva zaradi četrtega odstavka 34.a člena ZPOP-1 (ki določa katere člene ZPOP-1 se pri postopku Javnega poziva uporablja) ne uporablja ostalih določil ZPOP-1, pa navedeni člen ne izključuje uporabe splošnih določil postopka po ZUP, katerega smiselno uporabo priznava tudi sama tožena stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - upravni spor - nova dejstva ali dokazi
Iz predloženega izpisa iz zemljiške knjige je razvida plomba za vpis oblikovanja etažne lastnine, ki je bila vpisana že v času izdaje izpodbijane odločbe. Ker je organ pridobil podatke iz uradnih evidenc, torej tudi iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, mu navedeno dejstvo ni bilo neznano. Tako ne gre za novo dejstvo in novi dokaz, ki se lahko upošteva kot tožbeni razlog v smislu določbe 52. člena ZUS-1, ker je to dejstvo obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe in ne predstavlja nedovoljene tožbene novote, saj je toženi stranki bilo oziroma moralo biti znano.
Za odločitev v zadevi pomembno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo zato treba dopolniti dejansko stanje in ugotoviti lastništvo nepremičnin tožnika, upoštevaje podatke zemljiške knjige in sklep sodišča o dedovanju.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - vloga - dopolnitev vloge - pooblaščena oseba - obrazloženost
Kolikor tožena stranka meni, da formalna dopolnitev vloge ni dopustna, mora v sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, kar v obravnavanem primeru ni podano.
tujci - socialne in ekonomske pravice - dopolnilna sodba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
O zahtevkih, za katere tožeče stranke predlagajo izdajo dopolnilne sodbe, torej o pravici zdravstvene in osnovne oskrbe, kakor tudi o pravici šolanja otrok in o dolžnosti izdati izkaznico s strani Centra za tujce, je bilo že odločeno, in sicer z osnovno delno odločbo, zaradi česar je bilo treba predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker je ta neutemeljen, zavrniti.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
upravni postopek - obrazložitev odločbe - dokazna ocena
Sodišče zaradi posplošenih razlogov, s katerimi je toženka zavrnila izvedbo ostalih dokazov, ne more presoditi, ali je to storila utemeljeno. Navaja namreč, da nobenega od predlaganih dokazov ni bilo potrebno izvesti, ker izvedba ne bi prispevala k razjasnitvi obravnavanega primera, ker je bilo relevantno dejansko stanje v celoti ugotovljeno na podlagi drugih, v postopku že izvedenih dokazov. S tako obrazložitvijo ni pojasnila, zakaj šteje, da izpovedbe predlaganih prič in izjava stranke ne bi bile relevantne, kar ni v skladu z zahtevami, ki jih 214. člen ZUP določa za obrazložitev odločbe.
ZUP člen 8, 9, 9/1, 138, 138/1. ZMZ-1 člen 32. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 18/1-d, 27, 31.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - diskrecijska klavzula - zdravstveno stanje prosilca - pravica do izjave - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Ni res, da pravica do učinkovitega sodnega varstva po 27. členu Dublinske uredbe 604/2013 ne zajema tudi ugovorov prosilca glede njegovih posebnih zdravstvenih potreb in da ti ugovori ne vplivajo na postopek določitve odgovorne države članice na način, da bi prosilec s svojimi posebnimi potrebami lahko izpodbijal obravnavo prošnje v drugi državi članici, oziroma, da te okoliščine ne predstavljajo merila za odločitev odgovorne države članice.
Tožnik je predložil odpustno pismo iz Univerzitetne psihiatrične klinike iz Ljubljane z dne 18. 8. 2021, iz katerega izhaja, da tožnik prejema terapijo, med diagnozami pa so omenjene suicidalne misli, postravmatska stresna motnja in neopredeljena neorganska psihoza, kar je tožena stranka prejela dne 23. 8. 2021. Sicer pa je tudi tekom osebnega razgovora navedel, da je bil hospitaliziran zaradi poskusa samomora tudi na Danskem za tri ali štiri dni, le da ni dobil terapije in da mu niso omogočili obiska pri psihiatru. Te okoliščine v smislu možnih posledic za tožnika v primeru predaje bi morale biti pretehtane in vključene v dokazno oceno in ne gre za to, da se takšne okoliščine pokrivajo zgolj s spoštovanjem določila 31. člena Dublinske uredbe 604/2013 izključno v medsebojni komunikaciji tožene stranke s pristojnim organom na Danskem. Določilo 31. člena Dublinske uredbe 604/2013 je le dodatna varovalka za spoštovanje 4. člena Listine o temeljnih pravicah, ne pa nadomestilo oziroma omejitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Dublinske uredbe 604/2013 in 47. člena Listine o temeljnih pravicah EU.
Določilo člena 17(1) Dublinske uredbe 604/2013 je diskrecija države, za katero pa ne velja, da ne more v ničemer vezati države članice EU. Če bi bilo tako, da diskrecija ne more v ničemer vezati države, Sodišče EU ne bi odločilo, da je zavrnitev uporabe diskrecijske klavzule podvržena sodni kontroli preko člena 27 Dublinske uredbe 604/2013. Sodišče EU je namreč potrdilo, da lahko prosilec v okviru učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Dublinske uredbe 604/2013 uveljavlja tudi nezakonitost zavrnitve uporabe diskrecijske klavzule iz člena 17(1) Dublinske uredbe 604/2013.
Z vidika sodne prakse ESČP velja, kadar ima država članica diskrecijo za odločanje po pravu EU, torej da ne gre za situacijo, ko država nima nobenega manevrskega prostora za odločanje na podlagi prava EU in so bila v zadevi izkoriščena vsa možna pravna sredstva v okviru prava EU (člen 267 PDEU), potem je država članica EU polno odgovorna za spoštovanje in varstvo človekovih pravic iz EKČP.