Upoštevajoč, da gre za inšpekcijsko odločbo, ki terja izvršitev (prostovoljno oziroma prisilno), tudi z odstranitvijo objekta oziroma njegovih delov, in se zanjo zato zahteva absolutna preglednost, določnost in razumljivost izreka, ugotovljene pomanjkljivosti in njihova teža predstavljajo po presoji sodišča bistvene pomanjkljivosti odločbe.
ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis davčnega dolga - dohodkovni kriterij - povprečni mesečni dohodek - premoženjski pogoj - zdravstveno stanje - socialne razmere
V nobeni od davčnih odločb ni presojeno sklicevanje tožnice na invalidnost in s tem na zdravstveno stanje ter na socialne razmere, kar vse je uveljavljala že v svoji vlogi in nato v pritožbi, tozadevni ugovor pa vsebuje tudi tožba. Po drugem odstavku 29. člena Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 je namreč davčni organ pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 dolžan na zahtevo davčnega zavezanca pri odločanju upoštevati tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno zemljišče
Iz 1. točke prvega odstavka 153. člena ZON jasno izhaja, da je zavezanec za izvedbo naloženih ukrepov povzročitelj škode oziroma nezakonitega posega v naravno vrednoto, kar pa ni nujno lastnik zadevnega zemljišča.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
ZZDej-K v četrtem odstavku 41. člena določa, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki so bile pred uveljavitvijo ZZDej-K podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni v neskladju z Ustavo.
ZKUASP člen 53, 54. ZUS-1 člen 5, 5/4, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - status tožnika v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Če tožnik ni imel zahtevanega procesnega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora po 17. členu ZUS-1. Izpodbijana odločba je bila izdana v upravnem postopku na podlagi spora med strankama, ki sta v tem postopku stranki z interesom, katerih legitimacija kot aktivne in pasivne stranke v tem postopku je utemeljena na ZKUASP, v tem postopku pa bi tožnik lahko sodeloval kot stranski udeleženec v primeru izkazanega interesa kot določa 43. člen ZUP. Zoper odločitev o zavrnitvi sodelovanja v tem postopku bi tožnik lahko vložil tožbo v upravnem sporu, kolikor pa je ni, njegova neaktivnost ne more biti podlaga za izpodbijanje odločbe na drugih temeljih, ki pa v obravnavanem primeru tudi ni ustrezna podlaga (četrti odstavek 5 člena ZUS-1).
ZBPP člen 13, 22, 24. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave
Sodišče ocenjuje, da je poseg v pravico do izjave tožnika v upravnem postopku v zvezi z razčiščevanjem pogojev za izjemno brezplačno pravno pomoč sorazmeren.Ob tem je sodišče upoštevalo, da je pravico do izjave v zvezi z izjemno brezplačno pravno pomočjo tožeča stranka uveljavljala prvič šele v sodnem postopku.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - zaključne ugotovitve KPK - procesne predpostavke - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - zavrženje tožbe
Akt, ki ga tožnik izpodbija v obravnavanem upravnem sporu, je toženka odpravila, kar pomeni da so ex tunc prenehali tudi vsi pravni učinki akta, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Tožnik si z obravnavano tožbo, s katero zahteva odpravo izpodbijanega akta, zato ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bil izpodbijani akt že odpravljen, zakonitost njegove odprave pa je predmet presoje v drugem upravnem sporu.
komasacija - dostop do zemljišč - služnosti - služnost poti - priposestvovanje
Za D., ki naj bi bile tožničin pravni prednik, je splošno znano, da so kot gospodarska družba obstajale že pred sprejemom Ustave RS, in sicer kot podjetje v družbeni lastnini. Če so bile tudi nepremičnine, po katerih naj bi tekla pot, v družbeni lastnini ali celo v sredstvih družbenega podjetja D., niso mogle biti predmet priposestvovanja, saj priposestovanje na družbeni lastnini ni bilo mogoče (55. člen ZTLR), prav tako pa ni bilo mogoče, če ni bilo razmerja služečega in gospodujočega zemljišča.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - pravni interes
Tožnica ni zahtevala ustanovitve stvarne služnostne pravice v korist njenih nepremičnin, pač pa ugotovitev, da to služnostno pravico, tudi v breme ene od nepremičnin, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, dejansko že ima. Ker tožena stranka ob odločanju narave tega postopka ni upoštevala na opisani način, pač pa kot pomembno štela le dejstvo, da služnostna pravica poti, ki jo zatrjuje tožnica, ni vknjižena v breme nepremičnin, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje ter da niti ne razpolaga z listinami, ki bi dokazovale drugače, je zmotno uporabila določbo 9. točke 260. člena v povezavi s 43. členom ZUP, posledično pa nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožena stranka bi morala dejansko stanje glede zatrjevanega obstoja služnostne pravice ob upoštevanju vsebine pravdnega postopka, ki je že potekal med tožnico in prizadetima strankama, pred odločitvijo o tožničinem predlogu za obnovo postopka raziskati, oziroma postopek odločanja prekiniti do pravnomočne odločitve sodišča o zatrjevanem obstoju služnostne pravice in šele nato na podlagi te odločitve pravdnega sodišča ugotoviti, ali je tožnica upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka.
pravni interes - pravica do izjave - soglasje h gradnji - sprememba projektne dokumentacije
Sodišče ugotavlja, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja njegovih trditev, in sicer da je po podaji soglasja k PGD na podlagi fikcije prišlo do takšnih sprememb, da bi investitor potreboval njegovo novo soglasje, v tožbi ni specificiral na način, da bi izrecno navedel, kje konkretno v PGD, spremenjeni v letu 2017, so navedene takšne spremembe, ki jih zatrjuje in na podlagi katerih bi investitor potreboval njegovo novo soglasje.
informacijski pooblaščenec - osebni podatki - javna korist - učinkovito pravno varstvo - nepopravljiva škoda - začasna odredba
Tožeča stranka je škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča v zadostni meri izkazala že z zatrjevanjem, da po seznanitvi prosilke z zahtevanimi dokumenti, ne bo več mogoče sanirati stanja ob morebitnem uspehu v upravnem sporu in bo sodno varstvo zato neučinkovito.
javni poziv - dopolnitev nepopolne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - upravni postopek
V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, vendar je treba v tovrstnih zadevah upravni postopek smiselno uporabljati. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje so sicer lahko v posebnem zakonu urejena drugače kot v ZUP (prvi odstavek 3. člena ZUP), vendar pa mora tudi v takih primerih organ ravnati po določbah ZUP v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP).
Javni poziv ni podzakonski akt in je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v javnem pozivu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v zakonu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Sodišče pa vendar pripominja, da 34.a člen ZPOP-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne izključuje uporabe določb ZUP. Ne glede na namen novele ZPOP-1 z uvedbo 34.a člena, ki ureja javni poziv kot možnost poenostavljenega postopka dodeljevanja sredstev, to ne pomeni, da se stranki ne zagotovi poštene obravnave. Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 dopušča spremembo vloge do odločitve o dodelitvi sredstev, zato bi bilo nekonsistentno, da bi zakon dopuščal vsebinsko spremembo vloge, medtem, ko bi bila formalna pomanjkljivost izvzeta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - nelegalna gradnja - kršitev pravil postopka - neizvršljivost odločbe
V zvezi z ugovorom, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, ker posega na zemljišče, ki ni v tožnikovi lasti, sodišče pojasnjuje, da je organ izpodbijano odločbo tožniku izdal, ker je nesporno on postavil predmetni objekt in je s tem zavezanec za njegovo odstranitev. Sicer pa s tem ugovorom tožnik ne varuje svojih pravic, zato ga sodišče že iz tega razloga ni moglo upoštevati.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - aktivna politika zaposlovanja - subvencija
Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZIUPDV lahko pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen: neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%; delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020; tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji. ZIUPDV iz kroga upravičenih delodajalcev ni izključil tistih, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki so že predmet delnega subvencioniranja.
Glede na določbe ZUT se v primeru neplačila upravne takse ta prisilno izterja. Posledica (morebitnega) neplačila upravne takse torej ni zavrženje vloge, za katero upravna taksa ni bila plačana, pač pa njena prisilna izterjava. ZUT namreč posledice zavrženja vloge, za katero upravna taksa ni plačana, ne določa.
ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1, 144/1-2, 214. ZFU člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - skrajšani postopek - posebni ugotovitveni postopek - prosta presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Sodišče se s tožnikom strinja, da bi mu morala toženka dati pred odločitvijo možnost, da se o obvestilih FURS, saj na podatkih teh temelji izpodbijani sklep, izjavi in da dokazuje, kot trdi, da ima davčne obveznosti poravnane. Tudi če je toženka odločala v predmetni zadevi kot v drugi javnopravni stvari in ne kot v upravni zadevi (2. člen ZUP), in po ZPOP-1, je bila ob odsotnosti posebnih določb o vodenju ugotovitvenega postopka v tem zakonu v skladu s 4. členom ZUP dolžna glede tega vprašanja smiselno uporabljati pravila ZUP; smiselna uporaba pravil ZUP pa pomeni predvsem upoštevanje temeljnih načel upravnega postopka in temeljnih pravic strank, ki iz njih izvirajo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - načelo zaslišanja
Tožnik, zaslišan v prvostopenjskem inšpekcijskem postopku, ki ni bil opravljen na kraju samem, je sicer res potrdil dimenzije predmetnega objekta, ki jih je ugotovila inšpektorica pri ogledu na kraju samem (ki ga je inšpektorica, kot že navedeno, izvedla v tožnikovi odsotnosti oziroma ne da bi na ogled tožnika sploh povabila), vendar pa je v pritožbi (torej takoj po tem, ko je bil seznanjen z dejstvi, na katera je organ oprl izpodbijano prvostopenjsko odločbo) podal relevantne ugovore in za svoje trditve predlagal izvedbo dokazov, do katerih se pritožbeni organ ni opredelil z navedbo, da gre za nedopustne pritožbene novote. Ob tem pa sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve ne izhaja, da bi pritožbeni organ tožnika opozoril oziroma ga pozval k navedbi, zakaj dejstev in dokazov, ki jih je navedel v pritožbi, ni podal tekom prvostopenjskega upravnega postopka.
ZDUOP člen 45. ZUP člen 214, 214/1. ZUS-1 člen 37, 37/1.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - obrazložitev odločbe - pomanjkljivosti upravne odločbe
Zaključek, da se tožnikova vloga zavrže iz razloga, ker je organ o isti zadevi že odločil, bi moral temeljiti na ugotovljenih pravno relevantnih dejstvih, ki pa iz izpodbijanega sklepa niso razvidni. Resda organ navede, da je bil že izdan sklep o izboru po vlogi št. 11064-51412/2021-1, vendar to ne spremeni dejstva, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja na katero obdobje in na katere delavce se je nanašala predmetna zavržena vloga, kot tudi ne na katero obdobje in na katere delavce se je nanašala vloga, s katero je organ o tožnikovi vlogi, podani na podlagi 45. člena ZDUOP, že odločil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje
Pravilna razlaga pete alineje 8. člena ZBPP je, da se nanaša zgolj na spore v zvezi z dodelitvijo BPP, razlagano ozko; kolikor prosilec zaprosi za brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu, kot predvideva zakon, za pravno sredstvo zoper odločitev o zadevi v zvezi z dodelitvijo BPP (oziroma zavrnitvijo).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedene zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.