trg finančnih instrumentov - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - stranska udeležba - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - pravni interes
Po presoji sodišča v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot le subjektu nadzora.
ZTFI-1 člen 476, 476/2, 476/2-1, 476/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - ugovor zoper odredbo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
V 476. členu ZTFI-1 je določeno, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 predpisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero toženka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. Izpodbijana Odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo toženka izda zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nadzor nad bankami - javna objava - odprava odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Odprava odločbe Agencije z dne 19. 1. 2023 v celoti, tudi v 2. točki izreka o objavi informacije o izrečenem nadzornem ukrepu in kršitelju, kar je predmet obravnavanega upravnega spora, in vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženki, pomeni vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odpravljene odločbe z dne 19. 1. 2023, to je v stanje, ko o ugotovitvi kršitve določbe desetega odstavka 296. člena ZTFI-1 in o objavi informacije o izrečenem ukrepu ni dokončno odločeno v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1. Pravni položaj tožnika je torej takšen, kot da sploh ni izdana odločitev o objavi informacije o izrečenem nadzornem ukrepu, kar je predmet tega postopka. Po presoji sodišča si glede na navedeno pravnega položaja v obravnavanem upravnem sporu v nobenem primeru tožnik ne more več izboljšati.
trg finančnih instrumentov - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - ugovor zoper odredbo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
Skladno z določbo 496. člena ZTFI-1 ima subjekt nadzora proti odredbi pravico vložiti ugovor, o katerem na podlagi 500. člena ZTFI-1 odloči agencija. Glede na določbe 476. člena ZTFI-1 samostojnega sodnega varstva zoper odredbo ni, zato tožba v delu, v katerem jo tožnik naperja zoper odredbo, ni dovoljena. Prav tako tožnik s tožbo ne more napasti izpodbijane odločbe. V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Izpodbijana odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je nadzorni organ izdal zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
ZPre-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 4/1. ZTFI člen 491, 491/1, 557, 557/1.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe
Izpodbijana odločba se glede statusa zavezanke za plačilo nadomestila opira na prvi odstavek 4. člena ZPre-1 in ne na drugi odstavek istega zakona. Ali je imela tožeča stranka na presečni datum več kot 250 delničarjev, torej ni relevantno dejstvo, na katerem bi temeljila izpodbijana odločba. Zato so tožbeni ugovori glede domnevne uporabe letnega poročila za leto 2017, iz katerega naj bi izhajalo število delničarjev, povsem nebistveni za odločitev o tožbi. Posledično sta tudi dokazna predloga za vpogled v AJPES glede letnega poročila za leto 2017 in za zaslišanje likvidacijskega upravitelja za odločitev nepotrebna, saj z njima tožeča stranka ne dokazuje za odločitev pomembnih dejstev.
ZBan-2 člen 241, 241/1, 277. ZTFI-1 člen 19, 19/1, 19/1-1, 296/10, 345, 345/2, 347, 347/3, 347/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - pristojnost - postopek nadzora - upravni akt - zavrženje tožbe - odvetništvo
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo, če akt, ki se izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Iz tega razloga je sodišče zavrglo tožbo zoper zahtevo za posredovaje informacij št. 0601-10/2020-11 z dne 7. 12. 2020, saj ta zahteva ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče zavrglo tudi tožbo zoper odredbo tožene stranke št. 0601-10/2020-18 z dne 10.3.2021 ter tožbo v delu, ki se nanaša na točke 1., 2. in 4. odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, opr. št. 0601-10/2020-28 z dne 13. 5. 2021. Zoper odredbo je tožbo zavrglo zato, ker 476. členu ZTFI-1 sodnega varstva zoper odredbe ne predvideva. Zoper 1., 2. in 4. točko odločbe z dne 13. 5. 2021 pa je tožbo zavrglo skladno s 1. točko drugega odstavka 476. člena ZTFI-1, ki izrecno določa, da sodnega varstva ni proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo.
Glede tožnikovega zatrjevanja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za to, da se identiteta kršitelja ne objavi, kot te pogoje določa prvi odstavek 278. člena ZBan-2, ki se skladno s tretjim odstavkom 347. člena ZTFI-1 uporabljajo tudi v tem postopku, sodišče ugotavlja, da bi v tožnikovem primeru lahko bila upoštevna izjema po 3. točki prvega odstavka 278. člena ZBan-2, vendar tožnik nesorazmerne škode ni v ničemer dokazal, temveč jo zgolj pavšalno zatrjuje s trditvami, ki naj bi bile, po tožnikovih navedbah, splošno znane.
ZInfV člen 6, 6/2, 7. Uredba o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev (2019) člen 7, 15. ZUP člen 214.
trg finančnih instrumentov - upravljanje - merila - upravni akt - upravni postopek - kršitev pravil postopka - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka izpodbijanega akta ni izdala po procesnih pravilih upravnega postopka. Dejansko stanje v tej zadevi ni bilo ugotavljano po enem od postopkov iz ZUP-a (skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem), tožnica o postopku ni bila obveščena, ni imela možnosti sodelovati v postopku odločanja in izpodbijani sklep tudi ne vsebuje sestavin odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP. Čeprav je tožena stranka odločala s sklepom, pa z njim ni odločila zgolj o procesnem vprašanju temveč o obveznostih tožnice, posledično bi sklep moral imeti sestavine odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP.
ZTFI-1 člen 140, 140/1, 557, 557/1. ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZPre-1 člen 4, 4/2, 70, 70/2.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - vrednost osnovnega kapitala družbe - nadomestilo za nadzor - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Že samo na tej podlagi pa je glede na drugi odstavek 4. člena ZPre-1, ki kriterija glede števila delničarjev in celotnega kapitala določa alternativno, tožnica izpolnila kriterije za nejavno delniško družbo v smislu cit. določila, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru.
trg finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - obveznost objave letnega poročila in revizorjevega poročila - delnica
Po presoji sodišča je ključno, da je tožnica v zvezi z objavami in dopolnitvami oz. popravki objav (pol)letnih poročil ter nepredložitvami pojasnil in dokumentacije v času od 2015 do 2021 kršila zakonske dolžnosti, zaradi česar ji je bila s strani toženke odrejena odprava kršitev, kar je tožnica delno tudi storila in je to bilo ugotovljeno s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami. Glede na to, da so bile kršitve torej (delno) odpravljene, tudi iz tega razloga ne more biti spora o tem, da so sprva obstajale. S tem je tudi po presoji sodišča izkazana potreba, ki jo ZTFI-1 v tretjem odstavku 422. člena določa za odreditev umika delnic iz trgovanja na borzi, namreč da je to potrebno za varovanje interesov vlagateljev.
ZTFI člen 117, 117/2, 491, 491/1, 491/1-2. ZPre-1 člen 4, 4/2. ZUP člen 214.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.
ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZTFI-1 člen 557, 557/1. ZPre-1 člen 4, 4/2, 70.
delniška družba - nadomestilo za nadzor - prevzemni prag - vrednost osnovnega kapitala družbe - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Sodišče pritrjuje toženki, da je s tem tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZPre-1 člen 4. ZTFI-1 člen 140, 140/2, 557.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - vrednost osnovnega kapitala družbe - nadomestilo za nadzor - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročili na presečni datum 1. 1. 2021 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. S tem je tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 8.
trg finančnih instrumentov - zloraba notranje informacije - notranja informacija - prepoved trgovanja
Sodišče se strinja s toženko, da bi tožnica kljub obvestilu o odprtem trgovalnemu oknu morala upoštevati, da so ji bile znane notranje informacije, zaradi česar je zanjo veljala prepoved trgovanja z notranjimi informacijami. Neutemeljene so tudi navedbe tožnice, iz katerih izhaja, da tožnici ni mogoče očitati krivde pri storitvi očitanega dejanja (to je malomarnosti ali naklepa) zaradi odprtega trgovalnega okna. Že toženka je pravilno pojasnila, da je pri zlorabi notranjih informacij nerelevantna krivda osebe, ki stori navedeno dejanje, in da ne gre za prekrškovni postopek.
V obravnavani zadevi se namreč ni ugotavljala krivda tožnice, ampak se je ugotavljalo, ali so podani elementi trgovanja na podlagi notranjih informacij, kot ga opredeljuje 8. člen MAR. Slednji določa pogoje za obstoj trgovanja na podlagi notranjih informacij, med katerimi pa ni navedena krivda kršitelja. Ključna dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku so: - da je tožnica delnice kupila: - da je bila v času nakupa članica nadzornega sveta; - v času nakupa sta bila tožnici znana dva nejavna dokumenta družbe A. d. d., ki sta vsebovala informacije, ki jih je Agencija opredelila kot notranje informacije. Pri tem pa tudi po presoji sodišča Agencija ni bila dolžna ugotavljati tožničine odgovornosti, to je, ali je ravnala naklepno ali iz malomarnosti.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15, 30. ZTFI-1 člen 42, 426, 426/2, 479.
trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - cena delnic - tržna manipulacija - kazalniki tržne manipulacije - tožbena novota
Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev.
MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga objave, anonimizirane objave ali neobjave, pri čemer se sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov. Ni torej na toženki, da primarno presoja, ali je objava potrebna, ker je objava praviloma obvezna.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15.
tržna manipulacija - prodaja vrednostnih papirjev - prodajna cena
Definicijo tržne manipulacije določa 12. člen MAR, pri čemer je ta v točki (a) prvega odstavka osnovana tako, da vsebuje objektivne elemente, ki konstituirajo tržno manipulacijo, medtem ko so definicije v nekaterih drugih delih (točka (c) denimo) izrecno osnovane tako, da vsebujejo tudi subjektivne elemente (… je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče). To kaže, da zakonodajalec te variante tržne manipulacije ni želel vezati na nobene subjektivne predpostavke, še posebej ne v smislu namena vplivati na ceno. 12. člen tako ne vsebuje splošne zahteve, da bi za obstoj tržne manipulacije bil potreben subjektivni element, naklep, kar potrjujejo tudi stališča ESMA (tega pa ne spremeni niti zadnji stavek točke (a) o zakonitih razlogih niti prepoved poskusa tržne manipulacije).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZTFI-1 člen 296, 296/10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - predhodno soglasje agencije - pravni interes - zavrženje tožbe
Za izdajo soglasja za daljše obdobje vodenja nematerializiranih papirjev na njegovem fiduciarnem računu mora odvetnik izkazati verjetnost, da je to potrebno zaradi izpolnitve pogojev za izvedbo poslov nakupa ali prodaje ali vodenja ali zaradi daljšega trajanja pravnih postopkov. S prenosom strank nematerializiranih vrednostnih papirjev na druge račune navedenega ni več mogoče izkazati. Navedeno pomeni, da se z odpravo izpodbijanega sklepa pravni položaj tožnice ne bi v ničemer več izboljšal. Glede na navedeno nesporno ugotovljeno dejansko stanje pa tudi v ponovnem postopku ne bi mogla uspeti z zahtevo za daljše vodenje nematerializiranih vrednostnih papirjev na njenem fiduciarnem računu. Že po naravi stvari nečesa, kar ne traja več, ni več mogoče podaljšati.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - odredba - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam Agencije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Taka odločba pa je prav ta, ki jo tožnica izpodbija v obravnavanem primeru.
ZTFI člen 383, 383/1, 383/1-1, 395, 395/2, 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/2-2, 502/2-3, 502/2-4. ZUP člen 62, 146, 146/3, 177, 183. ZPP člen 7, 236a, 236a/6, 236a/7.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - razkritje notranjih informacij - prevzemna namera - prevzemna cena delnice - pridobitev premoženjske koristi - jezik v postopku - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena
Dokazno gradivo mora biti v uradnem jeziku sodišča, kjer teče postopek. Pravila ZPP je treba po analogiji uporabiti tudi pred upravnimi organi in v upravnem sporu. Sodišče zato meni, da je utemeljen tožbeni ugovor glede kršitev pravil postopka o uporabi jezika, saj sodišče ne more preveriti vsebine obravnavanega poročila.
Toženka je dokazni predlog z zaslišanjem prič štela kot nepotreben ter pri tem izhajala iz stališča, da bi se osebam, ki so se že opredelile do okoliščin v zvezi s prevzemom B. d.d. s strani družbe D., še enkrat zastavljala istovrstna vprašanja. S takšno vnaprejšnjo dokazno oceno je po presoji sodišča kršila procesna pravila (kršila je pravico do izvedbe dokazov).
Za odločitev v obravnavani zadevi, v kateri je tožena stranka izrek izpodbijanega ukrepa (odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika) utemeljila z očitkom storitve prepovedanega ravnanja, kršitve prepovedi glede notranjih informacij iz 1. točke 383. člena ZTFI, je po presoji sodišča vloga družbe C. d.o.o. ključnega pomena. Ker zaključku tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki vlogo družbe C. d.o.o. pojasnjuje kot drugo osebo v smislu 1. točke prvega odstavka 383. člena ZTFI, tožnik nasprotuje, je sodišče presodilo, da tudi v povezavi s prej obrazloženimi postopkovnimi obrazložitvami, te okoliščine v obravnavani zadevi niso v zadostni meri raziskane in obrazložene.
predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - izplačilo - način izplačila - zapisnik
V zadevi ni spora, da je tožeča stranka dejstva in okoliščine, ki jih opredeljuje kot nova, ugotovila na podlagi zapisnika, ki se nahaja v upravnih spisih in ki je bil v postopku nedvomno upoštevan kot podlaga za odločitev. Ne gre torej za dejstva in dokaze, ki v prejšnjem postopku niso bili navedeni in uporabljeni in jih zato ni mogoče opredeliti kot nove v smislu 1. točke 260. člena ZUP. S predlogom za obnovo postopka po določbah ZUP namreč ni mogoče uveljavljati nepravilnosti sklepa o dejanskem stanju na podlagi nespremenjenega dokaznega gradiva ter ponovne presoje v prejšnjem postopku izvedenih dokazov.
Odločba o vplačilu sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, ki jo na podlagi 467. člena izda tožena stranka, zbirna odločba v smislu 209. člena ZUP. Skladno s 463. a členom ZTFI sodi med pristojnosti in naloge Agencije v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev preveritev in potrditev zneskov, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, in skupnega zneska zajamčenih terjatev vlagateljev iz prvega odstavka 466. člena ZTFI (3. točka), kot tudi izračun zneskov, ki ga morajo plačati borznoposredniške družbe pri aktiviranju jamstva na podlagi 467. člena ZTFI (4. točka), torej na podlagi odločbe, katere izdaja je v pristojnosti tožene stranke. S to odločbo tožena stranka naloži borznoposredniškim družbam iz prvega odstavka 464. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. Akti Agencije so po navedenem akcesorni akti, ki nasproti stranki nimajo neposrednega učinka, saj je o obveznosti borznoposredniških družb odločeno šele z (zbirno) odločbo tožene stranke na podlagi 467. člena ZTFI. Ker akcesorni akti nimajo narave samostojne upravne odločbe, jih je mogoče izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper zbirno odločbo.
trg finančnih instrumentov - stečaj banke - zajamčene terjatve vlagateljev - izplačilo zajamčenih terjatev - pravica do izplačila - stroški - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nepojasnjen ostaja izračun oziroma višina posameznih postavk iz specifikacije, saj iz omenjenih listin in iz upravnih spisov ni razvidno, na čem temelji. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da so zneski v računu z dne 2. 11. 2016 in priloženi specifikaciji določeni zgolj pavšalno in da zato ni mogoče ugotoviti na čem temeljijo, oziroma kakšen je bil dejanski obseg opravljenega dela. Da gre (zgolj) za oceno vrednosti tistega, kar je bilo narejeno, je mogoče sklepati tudi na podlagi podatkov, ki so v spisih in po katerih so zneski iz specifikacije, ki je priložena računu, povsem enaki kot ocenjena vrednost posameznih postavk in aktivnosti kot celote, ki je razvidna iz računa z dne 23. 8. 2016 in specifikacije, ki je bila predložena banki Slovenije še pred izvršitvijo aktivnosti iz odločbe. Zgolj ocena stroškov oziroma vrednosti opravljenih del pa za priznanje zaračunanih stroškov kot stroškov dejansko opravljenih del ne zadošča, temveč bi moralo biti dejansko, kot se zahteva v tožbi, že iz računa oziroma iz njegovih prilog razvidno tudi, na čem izračunani zneski kot dejanski stroški banke prevzemnice iz 321. člena ZBan-1 temeljijo. Šele kot takšni pa se potem stroški banke prevzemnice lahko naložijo v plačilo tožeči stranki.