vdovska pokojnina – oskrbnina – zunajzakonska skupnost – pravna praznina
Ker sta prejemnika vdovske pokojnine, ki jima je pravica do le-te prenehala, ob izpolnjenih drugih pogojih v povsem enakem položaju neodvisno od tega, ali sta vdovsko pokojnino pridobila na podlagi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, je treba tudi za prejemnika (predhodne) vdovske pokojnine, pridobljene na podlagi zunajzakonske skupnosti, glede pravice do oskrbnine uporabiti zakonske določbe, ki sicer nesporno veljajo za druge prejemnike (predhodne) vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi zakonske zveze s pokojnim zavarovancem.
Naročnik (potrošnik) lahko ob vsaki spremembi pogojev odstopi od pogodbe, če mu sprememba ne ustreza; pri nepošteni spremembi pa je glede na kogentnost določb o varovanju potrošnikov kot šibkejše stranke nujno, da je poleg individualnega varstva zagotovljeno še varstvo v javnem interesu.
ZZavar člen 281, 311. ZPIZ-1 člen 396, 298a. ZUP člen 225. URS člen 158.
pravnomočnost - zavarovalništvo - zavarovalni nadzor - pokojninska zavarovanja - naložbena politika - predhodno soglasje agencije
Nadzorni organ lahko zavrne soglasje k spremembi izjave o naložbeni politiki, ne more pa z zavrnitvijo soglasja k spremembi poseči v pravice izvajalca pokojninskega načrta, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno s starejšimi soglasji. V delu, ki prizadene dotedanjo vsebino izjave o naložbeni politiki, pomeni poznejša zavrnitev soglasja k celotni izjavi poseg v pravico, o kateri je bilo – upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti – že pravnomočno odločeno. To pa ni mogoče brez odprave, razveljavitve ali spremembe na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom (četrti odstavek 225. člena ZUP).
ZRev-2 člen 54, 54/2, 55, 55/1, 113, 114, 138, 138/3.
izbira ukrepa nadzora - sodno varstvo zoper odločbo Agencij za javni nadzor nad revidiranjem - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - izpodbijanje odločbe o odvzemu dovoljenja - sestava organa Agencije - pomanjkljivosti računovodskih izkazov - število kršitev
Pooblaščeni revizor je podal pripombe na zapisnik o opravljenem nadzoru. Prav tako se je izjavil o razlogih za začetek postopka za odvzem dovoljenja. V tožbi (zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja) sicer ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar pa lahko izpodbija s strani Agencije ugotovljeno dejansko stanje in podano pravno argumentacijo. Tega pa mu s posplošenimi trditvami, na katere je Agencija v izpodbijani odločbi že odgovorila, ni uspelo, saj se ni soočil z odgovori Agencije in konkretizirano pojasnil svojih pomislekov (ki jih je očitno imel glede njenih ugotovitev in strokovnih stališč). Tako v tožbi ni navedel lastnih ugotovitev ali lastnih pravnih stališč, ki bi nasprotovala razlogom, s katerimi je Agencija utemeljila izpodbijano odločbo glede posameznih postavk računovodskih izkazov, razlogom, ki jih je Agencija (glede na odločbo v začetku postopka) ponovila ali dodatno navedla v utemeljitev izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je izrek ukrepa (nepogojnega) odvzema dovoljenja utemeljila s tem, da so bile ugotovljene kršitve pravil revidiranja računovodskih izkazov družbe takšne narave, da je bilo zaradi njih revizorjevo poročilo pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Agencija sicer ni navedla, zakaj naj bi bili revidirani računovodski izkazi kot celota pomanjkljivi oziroma zavajajoči, vendar pa je to razložila glede posameznih analiziranih postavk. Iz njenih razlogov pa je s sklepanjem od posamičnega na skupno mogoče razbrati, zakaj je bilo revizijsko poročilo kot celota pomanjkljivo oziroma zavajajoče.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je utemeljitev izbire ukrepa nadzora sprejemljiva. Agencija lahko v primeru, ko so po 55. členu ZRev-2 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin oceni (tako imenovana pozitivna prognoza), da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo pooblaščeni revizor v bodoče računovodske izkaze revidiral v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je šlo za revidiranje računovodskih izkazov gospodarsko izpostavljene družbe, kjer je skrb za stabilnost njenega poslovanja, za njeno dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njene posle, bila bistveno večja kot pri drugih družbah, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzor (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo pooblaščenih revizorjev, zaupanja v to, da je njihova revizija računovodskih izkazov opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.
Dejstvo, da v konkretnem postopku ni šlo zgolj za lažje kršitve, potrjuje že samo število ugotovljenih kršitev.
delna pokojnina – odvetnik - odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – postopek uveljavljanja pravice do delne pokojnine
Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (drugi in tretji odstavek ZOdv). Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica, zato ima tudi pooblastilo, da izdaja odločbe v zvezi z obsegom opravljanja odvetniške dejavnosti. To pomeni, da tožnikova izjava ne more nadomestiti odločbe Odvetniške zbornice.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZZVZZ člen 31. ZPP člen 374, 374/2, 377, 481, 481/1-1, 490.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – refundacija nadomestila plače – gospodarski spor
Spor med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede povrnitve nadomestila plače je gospodarski spor. V teh sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavanem sporu navedenega zneska ne presega, revizija ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti – deljena vzročnost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - obseg škode - višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Že okvarjena hrbtenjača je prispevala do 50% k funkcionalno izrazitemu poslabšanju po poškodbi v letu 2001, kar pa ne utemeljuje deljene vzročnosti. V tem primeru okvarjena hrbtenjača predstavlja le osebno (zdravstveno) stanje, zaradi katerega je bil obseg škode, ki jo je utrpel tožnik, večji.
Za razmejitev vzročnosti je odločilnega pomena odgovor na vprašanje, katera je tista škoda, ki je ne bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Tožena stranka je bila upravičena zavreči tožničino ponovno zahtevo tako v primeru, če je tožnica uveljavljala varstvo pravic zoper prvo odločitev, ker se v tem primeru (če postopek še ni končan), upravni postopek o isti upravni zadevi še vodi, kakor tudi v primeru, da ustreznega varstva ni uveljavljala in je tako že izdana zavrnilna (pravnomočna) odločba.
Tožena stranka je upravni spis predložila v izvirniku in bi tožnica lahko zahtevala, da ga pregleda, vendar tega ni storila. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve tožničine pravice do enakosti orožij v tem sporu.
ZDR člen 81, 82, 82/2, 87, 112, 112/2. ZDSS-1 člen 204, 204/3. URS člen 49.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sodno varstvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Delavec lahko kadarkoli odpove pogodbo zaposlitvi (81. člen ZDR). Tej njegovi odločitvi delodajalec v nobenem primeru ne more nasprotovati in zoper njo tudi nima sodnega varstva.
Če delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR upravičen do odpravnine in odškodnine. Kolikor delodajalec meni, da razlogi, ki jih je delavec navajal kot razlog za svojo izredno odpoved, niso podani, lahko v morebitnem sporu na zahtevo delavca ugovarja, da odpravnine in odškodnine ni dolžan plačati.
poslovodna oseba - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - individualna pogodba o zaposlitvi
Krog delavcev, ki sodijo med poslovodne osebe po 72. členu ZDR, je treba razlagati ozko, saj pomeni možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi z manj pravicami, kot jih delavcem sicer zagotavlja zakon, bistven poseg v njihov delovnopravni položaj.
Zaradi izostanka zakonskih določb je določitev in izplačilo božičnice stvar avtonomne ureditve v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 93, 156, 158, 159. ZZVZZ člen 29. ZDR člen 9.
invalid III. kategorije – skrajšan delovni čas – bolniška odsotnost – nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti – delna invalidska pokojnina
Zmotno je stališče tožene stranke, da sodišče nanjo prelaga obveznost, ki bi jo moral nositi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, saj je bil le-ta v zavezi le za povrnitev nadomestila za bolniški stalež za tisto polovico delovnega časa, v katerem je bila tožnica v delovnem razmerju. V zadevi je bistveno dejstvo, da je tožničin delodajalec odločbo tožene stranke realiziral in s tožnico sklenil ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Okoliščina, da je bila tožnica po navedenem datumu v bolniškem staležu ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine.
zavrženje revizije - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije – premoženjski socialni spor
Predmet spora v tej zadevi je plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih zneskov predčasne pokojnine, ki ne predstavlja spora o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč spor o denarnem zahtevku iz naslova zakonskih zamudnih obresti kot glavni terjatvi. Gre torej za premoženjski socialni spor, v katerem je revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.
delna invalidska pokojnina – pridobitev pravice - priznanje pravice - začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da iz ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitev, trajanjem pravic) in izplačevanjem ter s tem "dejansko realizacijo" le-teh.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno
Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – začetek teka roka – vročitev odpovedi – zavrženje tožbe
Rok za sodno varstvo teče od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in le v primeru, če sploh ne gre za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki je izražena v pisni obliki in v takšni obliki vročena, od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice.
Iz določb ZDSS-1 res izhaja uvedba načela materialne resnice (61. člen) in preiskovalnega načela (62. člen), vendar je v okoliščinah navedenega primera zahteva tožnice do sodišča, da namesto nje oziroma celo v nasprotju z njenimi navedbami išče materialno resnico oziroma izvaja dokaze po uradni dolžnosti, nesprejemljivo.