OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0014799
SPZ člen 42, 92. ZTLR člen 20, 20/2. OZ člen 50, 50/3. ZTLR člen 370, 370/3.
razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - predmet prodaje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo lastninske pravice - navidezna pogodba – uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemu
V tem pravdnem postopku je (bilo) sporno, katero stanovanje v stanovanjski hiši je bilo tožniku v izvršilnem postopku res prodano. Ker etažna lastnina ne v času prodaje stanovanja, ni bila vzpostavljena, pa tudi sedaj ta vzpostavitev ni dokončna, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je odločitev v sporu odvisna pravzaprav le od rešitve dejanskega vprašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0014680
OZ člen 512. SZ-1 člen 178. ZPP člen 196, 287.
predkupna pravica na stanovanju – zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe – nujno sosporništvo na pasivni strani
Tožnica je uveljavljala zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe. Ta spor je mogoče po zakonu rešiti samo na enak način za kupca in prodajalca. Ni mogoče odločiti o razveljavitvi pogodbe tako, da bi bila odločitev za obe pogodbeni stranki različna. Kupec in prodajalec sta v tem primeru nujna in enotna sospornika. Zahtevek, vložen le proti eni pogodbeni stranki, ni utemeljen zato, ker ni tožena prava stranka. Gre za vprašanje stvarne in ne procesne legitimacije.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi – odstop od sodne prakse – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev - zavrženje revizije
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije.
Ker pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident, ki po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi – odstop od sodne prakse – neizpostavljeno vprašanje – primerjava pravnega in dejanskega stanja
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije.
Ker pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident, ki po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
ZDMV člen 11, 11/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodatno vrednost člen 401. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 33.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo davka - ZDMV in Šesta direktiva
Neutemeljena in nepravilna je tudi splošna revizijska trditev, da je ZDMV kot tak neskladen s predpisi EU in da tudi zato ne bi smel biti uporabljen. Iz več sodb SEU, med drugim tudi iz sodbe C-98/05 z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da so države članice pri izvrševanju davčnih pristojnosti na področju obdavčitve motornih vozil svobodne, če pri tem spoštujejo pravo Skupnosti. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi po stališču SEU predpisi EU ne izključujejo možnosti nacionalne obdavčitve motornih vozil kot takšne.
odvzem licence za varovanje premoženja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – podatki iz uradnih evidenc – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je revident pravno vprašanje opredelil le na načelni – splošni ravni, kar zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki pa v teoriji in praksi niso sporni, odgovori na zastavljeno načelno vprašanje pa tudi nimajo neposrednega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice, ni konkretiziral in zanje tudi ni predložil dokazov, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ni izkazano izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije, če se revizija zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pomembnega pravnega vprašanja pa ne izpostavi.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 66, 66/1, 240, 240/2, 246, 246/1.
zavrženje tožbe - ukrep gradbenega inšpektorja - pooblastilno razmerje - zavrženje pritožbe tretje osebe - tožba inšpekcijskega zavezanca
Obstoj pooblastilnega razmerja mora biti razviden že iz pritožbe. Le v takem primeru upravni organ stranko, ki pooblastila ni predložila, opozori na pomanjkljivost in ji v dodatnem roku omogoči, da pomanjkljivost odpravi. Če obstoj pooblastilnega razmerja iz pritožbe ni razviden, upravni organ tako pritožbo, ki jo je vložila neupravičena oseba, s sklepom zavrže.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – izkazanost pogojev za dovoljenost ob vložitvi revizije - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Revidentka ni konkretno, jasno in določno izpostavila pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zatrjevani pogoji za dovoljenost revizije, tako tudi zelo hude posledice, morajo biti izkazani v reviziji, kar pa s prepisom 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dopustnost omejitve gibanja – zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – sorazmernost ukrepa – zagotavljanje javnega rada
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 200/2011 z dne 21. 4. 2011 zavzelo stališče, da celotna druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ predstavlja le podlago za ustavno skladno razlago posameznih v tej alineji navedenih določb 55. člena ZMZ, kar pomeni, da je navedeni zakonski določbi (5. oziroma 6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ) mogoče uporabiti ne samo v primerih, ko naj bi šlo za preprečitev konkretnega nezakonitega vstopa v državo, temveč tudi, ko gre zaradi zagotavljanja javnega reda za preprečitev potencialnega nezakonitega vstopanja, ali za zagotovitev izvršitve upravnega akta, ki bo izdan v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito (9. točka citirane sodbe Vrhovnega sodišča).
javni razpis – dodelitev subvencije – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Zadeva, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Če revident kot pogoj za dovoljenost revizije uveljavlja odstop izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča, se mora odstop nanašati na pravno vprašanje, od katerega je odvisna (vsebinska) odločitev v zadevi.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati z nepridobitvijo zgolj pričakovanih sredstev.
ZLPP člen 15. ZZLPPO člen 48, 63, 63/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
lastninsko preoblikovanje podjetij – denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je določba 15. člena ZLPP prenehala veljati z začetkom veljavnosti ZZLPP in ker glede na izpodbijano sodbo premoženje, katerega vrnitev v naravi revident uveljavlja z v denacionalizacijskem postopku, sploh ni bilo zajeto v družbenem kapitalu, ki je predmet lastninskega preoblikovanja z izpodbijano upravno odločbo, pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident in ki se nanaša na 15. člen ZLPP, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDR člen 166, 184. ZPP člen 380, 380/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12.
letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Iz 166. člena ZDR ne izhaja, da je plačilo nadomestila delavcu za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja možno samo, če se delavec in delodajalec o tem dogovorita (skleneta sporazum) in da delodajalec v drugih primerih te obveznosti nima. Delodajalec je namreč dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
Čeprav zakon uporablja izraz „odškodnina“, ga vsebinsko ni mogoče razlagati v civilnopravnem smislu. Plačilo denarnega zneska v zameno za neko (neizrabljeno) pravico pa je po svoji naravi nadomestilo in ne odškodnina.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da moramo 166. člen ZDR razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
odpravnina - plačilo odpravnine – prenehanje pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe – obračun davka in prispevkov
Ugotovljeno višino odpravnine je tožena stranka, upoštevaje veljavno zakonodajo o dohodnini in prispevkih za socialno varnost, utemeljeno izplačala tako, da je od ugotovljenega zneska odpravnine za tožnika obračunala in odvedla davek od osebnih prejemkov in prispevke za socialno varnost, tožniku pa neposredno izplačala neto znesek odpravnine.
ZZavr člen 280, 294, 294/2, 266, 266/2. ZUP člen 35, 37, 39.
zavarovalni nadzor – izločitev uradne oseb – odklonitveni razlogi – neuspešno potegovanje za zaposlitev – dvom v objektivno ravnanje
Po presoji Vrhovnega sodišča samo dejstvo, da se je uradna oseba v preteklosti (in to 3-4 leta pred tem postopkom nadzora) dvakrat neuspešno potegovala za zaposlitev pri hčerinski družbi tožeče stranke, še ne pomeni, da je podan odklonitveni razlog.
Tudi domnevne kršitve uradne osebe oziroma nestrinjanje tožeče stranke z vodenjem in ravnanjem v tem postopku same po sebi ne pomenijo dvoma v objektivnost njenega ravnanja. Kršitve še niso dokaz, da gre za pristranskost oziroma da obstaja dvom v nepristranskost, prav tako niso nujni pogoj za ugotavljanje pristranskosti.
Institut izključitve uradne osebe je namenjen temu, da se zaradi pravilnosti in zakonitosti postopka oziroma izdaje odločbe uradna oseba ob podanem dvomu v njeno nepristranskost čim prej izloči, ne pa da se čaka na ravnanje te osebe v konkretnem postopku in se šele na podlagi (ne)uspeha v postopku stranka odloča, ali bo vložila zahtevo za izločitev ali ne.
Če je pooblastilo odvetniku za vložitev revizije podpisala oseba, ki ni pooblaščena za zastopanje stranke v sporu, se šteje, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice.