ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 158, 339, 339/2, 339/2-14.
sodna odločba – naložitev plačila sodne takse nasprotni stranki – uspeh v postopku – končni uspeh – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.
plačilo kredita – sporazum o delitvi skupnega premoženja – ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP).
priposestvovanje stvarne služnosti – druge možnosti dostopa – širina poti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Primanjkljaj hrane za živino ter posledično zmanjšanje števila živali, višji stroški ponovne vzpostavitve travnika in pomanjkanje kuriva so okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo izdajo regulacijske začasne odredbe.
Sodišče je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za varstvo služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, zato ni pomembno, ali ima tožnica še druge možnosti dostopa.
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o finančnem leasingu – splošni pogoji – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – ugovor compensatio lucri cum damno – obseg odškodnine – pravica do izjave – dolžnost sodišča – opredelitev do navedb strank – opredelitev do dokaznih predlogov – zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem – možnost obravnavanja pred sodiščem
Trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri nadomestnem unovčenju predmeta leasinga je na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje pa se do ugovornih navedb, da je tožeča stranka izbrala za izvedenca osebo, ki je bila pristranska, ter da je bilo vozilo prodano za prenizko ceno, ni opredelilo. Hkrati pa se ni opredelilo tudi do s strani tožene stranke predlagane izvedbe dokaza z izvedencem, zaradi česar je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZASP člen 17, 22, 22/2, 81, 146, 146/1, 146/1-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 156, 157, 168, 168/4. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.
ZNP člen 37, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 392, 393.
sodna ureditev meje – sodna poravnava – res transacta – sodelovanje v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja že sklenila sodno poravnavo glede taiste meje. Predlagatelja temu nasprotujeta od vsega začetka in trdita, da nista bila udeleženca predhodnega postopka in sodne poravnave nista podpisala, za kar sta pravočasno predlagala pravno odločilne dokaze. Sodišče prve stopnje je njun tokratni predlog zavrglo, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo njune trditve. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja, izpodbijana odločitev pa je preuranjena.
SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081811
ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2. ZSReg člen 13, 13/2.
prepoved odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – izvršba na poslovnem deležu družbenika – vpis prepovedi – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – zaznamba začasne odredbe – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – zadržanje izvršitve – učinek prepovedi – vročitev začasne odredbe
Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi in ga je treba zaznamovati v sodnem registru. Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
Kdaj je A. prejel sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno ali je bil sklep o začasni odredbi A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
refleksna škoda – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – dokazno breme
Pravica oškodovanca zahtevati povrnitev refleksne škode kot škode zaradi napake izvajalca, ki se odraža na drugih dobrinah naročnika, se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Na oškodovancu je dokazno breme, da izkaže, da škoda obstoji in da izvira iz sfere izvajalca.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080056
EKČP člen 6, 10. URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 2.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – čast in dobro ime – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – kolizija ustavnih pravic – interes javnosti – namen zaničevanja
Čeprav bi lahko bile sporne izjave škodljive za tožnikovo čast in dobro ime, pa glede na njihov pomen v opredeljenem kontekstu in nadalje, ker gre za izjave iz teme, ki je bila v javnem interesu in ker v njih ni mogoče prepoznati zgolj sramotitve tožnika oziroma, da so bile dane zgolj z namenom njegovega zaničevanja, bi naložitev odškodninskih sankcij zanje prekomerno poseglo v toženkino pravico do svobode izražanja.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – vzroki za zdravstveno stanje – vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem – demenca
Iz določb citiranega zakona izhaja, da mora biti podana vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru te vzročne zveze med demenco in slabim zdravstvenim stanjem pridržanke ni. Pridržana oseba ima hudo bolezen in zaradi tega ne more skrbeti zase, saj je nepokretna zaradi preživete možganske kapi, mora vsak drugi dan na dializo, ima hudo sladkorno bolezen, visok pritisk, nespečnost in bi morala biti zaradi takega svojega splošnega zdravstvenega stanja zdravljena v ustrezni zdravstveni ustanovi, ne pa v psihiatrični bolnišnici.
uporabnina – nesoglasja med zakoncema v razveznem postopku – izselitev iz skupnega stanovanja – omejitev lastninskih upravičenj – pravica do zasebnosti
Sodišče prve stopnje je v zvezi s slednjim spregledalo skladno sodno prakso v primerih, ko se stranka iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, da so njena lastninska upravičenja omejena tudi s pravico nasprotne stranke do zasebnosti, zaradi česar preprečitev dostopa do stanovanja v 1. nadstropju ne more predstavljati protipravnega omejevanja tožnikove pravice do uporabe, potem ko se je iz njega izselil.
Če je bil tožnik po preselitvi v pritličje mnenja, da tožena stranka uporablja nesorazmerno velik del nepremičnine, bi drugačen način uporabe stanovanjske hiše lahko zahteval tudi pred sodiščem na podlagi 112. člena ZNP, vendar tega ni storil. Prav tako bi lahko zahteval delitev stvari, pa tudi tega ni storil. Vse do vložitve tožbe tožnik tudi nikoli ni zahteval plačila uporabnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085836
OZ člen 58, 73, 190, 842. ZNPosr člen 13, 13/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
posredniška pogodba – pogodba o nepremičninskem posredovanju – stranke pogodbe – dejansko vprašanje – pogodbena volja – storitev posredovanja – pooblastilo za sklenitev pogodbe – teorija realizacije – naknadna odobritev pogodbe – konkludentna odobritev – neupravičena pridobitev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Naročitelj Pogodbe o posredovanju ni sklenil v imenu tožene stranke, temveč v svojem imenu. V takih okoliščinah pa o naknadni odobritvi iz 73. člena OZ ni mogoče govoriti.
Vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pogodbe.
Nesprejetje določene trditve kot dokazane in s tem resnične ter pravilne, ni enako neopredelitvi oziroma neupoštevanju te trditve. Sodišče namreč izvede dokazni postopek ravno iz razloga, da ugotovi, katero dejstva so dokazana (resnična) in katera ne ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odloči o zadevi. Zato zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje določenim trditvam tožeče stranke ni sledilo, ne pomeni, da je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Z njimi tožeča stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085017
OZ člen 168, 168/3, 174, 179. ZPP člen 254, 254/4, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 48.
poškodba rame in vratu - povrnitev škode - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - več izvedenskih mnenj - vpogled v zdravstveni karton - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - lastnosti oškodovanca - predhodne bolečine - razvoj kronične bolečine - izgubljeni zaslužek - renta - delovna nezmožnost - odločitev o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osebnih lastnosti oškodovanca, če pred tem niso bile manifestne na način, da bi mu povzročale težave, ni mogoče šteti kot podlago za deljeno vzročnost. Enako velja za predhodne poškodbe.
Materialnopravno pravilen je pristop sodišča prve stopnje, da ni mogoče upoštevati prejemkov v posameznih mesecev, kot to zahteva tožnik. Le na podlagi popolnih podatkov o dohodku v celotnem obdobju bi sodišče lahko zanesljivo sklepalo o izgubljenem dobičku, posledično pa tudi na izgubljeni dobiček v bodoče, glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 168. člena OZ).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016130
OZ člen 153, 153/2.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sečnja dreves - nevarna dejavnost - izključna odgovornost oškodovanca - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, do katere je prišlo, ko je podiral drevesa, pri čemer je drevo, ki ga je nazadnje podiral, zdrsnilo nazaj ter mu zlomilo levo nogo pod kolenom. Dejavnost sečnje oziroma podiranje dreves je nevarna dejavnost. Sodišče prve stopnje pa je pravilno zaključilo, da ni podana niti objektivna niti krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo. Tožena stranka je izpolnila vse svoje obveznosti v zvezi z varstvom pri delu v gozdarstvu in ji ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja, ki bi imelo za posledico sporno nesrečo pri delu. Tožnik je bil za delo (podiranje dreves) strokovno usposobljen, opravil je program tehnik dela z motorno žago, imel je potrebne delovne izkušnje, bil je poučen in preizkušen v zvezi s poznavanjem pravil o varnem opravljanju sečnje dreves, delo je opravljal v skupini še dveh delavcev, ki sta bila ob nesreči na slišni oddaljenosti od tožnika, tožena stranka pa je nad delom tožnika vršila ustrezen nadzor. Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je v nasprotju s pravili stroke poskušal drevo, ki ga je podiral in ki je obviselo v krošnji drugega drevesa, spraviti na tla tako, da je na obviselo drevo najprej podrl drugo drevo. Ker je tudi to drugo drevo viselo, je poskušal obe drevesi spraviti na tla tako, da je nanju podrl še tretje drevo, ki pa se je ob udarcu na obviseli drevesi odbilo in zdrsnilo nazaj, pri tem pa poškodovalo tožnika. Takšno ravnanje tožnika je bilo v nasprotju s pravili stroke in Pravilnikom o varstvu pri delu v gozdarstvu. Tožniku je škoda nastala izključno zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla niti pričakovati, niti se njegovim posledicam izogniti oziroma jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v celoti podan oprostitveni razlog za objektivno odgovornost tožene stranke. Ker ni podana ne objektivna ne subjektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084744
OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 286, 286/4.
poroštvo – solidarno poroštvo – ugovor znižanja terjatve – plačilo garancije – prekluzija – ponovljeni postopek
Ker se višina terjatve glavnega dolžnika po kreditni pogodbi, za katero toženec odgovarja kot solidarni porok, z izplačilom garancije ni zmanjšala, toženčev ugovor znižanja terjatve ni utemeljen.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika – ugovori dolžnika – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Že prvostopenjsko sodišče je v sklepnem delu 10. točke svoje obrazložitve navedlo, da bi tudi ob odsotnosti zavarovalne pogodbe tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek lahko utemeljevala (in ga tudi je) na podlagi določb o cesiji.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060237
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
pravica do zdravstvenega varstva – prisilna hospitalizacija – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – ogrožanje zdravja in življenja – odklonitev zdravljenja – demenca
Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, da bi prepuščen samemu sebi ogrozil svoje zdravje in življenje, saj je do svojega stanja in potrebe po zdravljenju povsem nekritičen, niti ni sposoben poskrbeti za lastno hrano in pijačo. Vse navedeno napeljuje na zaključek, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZDR in da je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnika zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, ker je odklonitev zdravljenja posledica demence in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne, razumske odločitve.