odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – navadni sosporniki – razlike med deleži pri spornem predmetu – porazdelitev bremena plačila pravdnih stroškov – neenotno obravnavanje
Med sosporniki je precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, zato je prvo sodišče v izpodbijani odločbi zmotno uspeh vseh tožnikov obravnavalo skupaj.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077522
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/3. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – ugovor zoper dražbeni razglas – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Niti v določbah ZIZ, niti v ZPP ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZST-1 predpisuje, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, pritožbe pa tudi ne izključujeta ZIZ in ZPP, je pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, dovoljena.
Niti v določbah ZIZ, niti v ZPP ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o ugovoru zoper plačilni nalog, ZST-1 pa nasprotno v tretjem odstavku 34.a člen celo izrecno določa, da o takšnem ugovoru odloča sodnik. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
Niti v določbah ZIZ, niti v ZPP ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o ugovoru dolžnika zoper dražbeni razglas. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Prerekanje terjatev s strani tožene stranke oziroma njenega likvidacijskega upravitelja ne predstavlja ravnanja po 365. členu OZ, ki bi pretrgalo zastaranje.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 85. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 51, 51/3, 51/3-1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 70, 74, 78, 82. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu strokov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-6.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi – potrebni stroški
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Za razliko od prejšnje ureditve, po kateri se je po opravi rubeža ta zgolj vpisal v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Zanj pa ima izvršitelj tudi pravico do plačila oziroma je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080085
ZPP člen 155, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 371, 371/2. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 125, 131. OZ člen 378.
povrnitev premoženjske škode – primarni zahtevek – plačilo izgubljenega dobička v bruto znesku – podredni zahtevek – plačilo izgubljenega dobička v neto znesku – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve
Sodba, ki zavrne (primarni) tožbeni zahtevek za plačilo izgubljenega dobička v bruto znesku, nato pa (delno) ugodi (podredno) uveljavljenemu zahtevku za plačilo izgubljenega dobička v neto znesku, prekrši pravilo ne bis in idem.
osebni stečaj – izločitvena pravica – skupno premoženje – ločitvena pravica na istem premoženju – sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev med drugim ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, ter naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Upnica pa bo svoj zahtevek na izročitev premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, na ugotovitev, da je pridobila lastninsko pravico na tem premoženju in na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvene upnice lahko uveljavljala s tožbo v pravdnem postopku.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.
vpis pravic v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice - vpis lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine
Pritožnik je v tej zadevi predlagal vknjižbo lastninske pravice pri dveh zemljiških parcelah v korist vsakokratnega lastnika tretje zemljiške parcele. Odločitev sodišča, da se vknjižba ne dovoli, je materialno pravno pravilna, pritožbeni argumenti pa pravno zmotni. Splošno pravilo je, da se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica te pravice. Od tega osnovnega pravila je le nekaj izjem in na te izjeme, ki so z zakonom točno določene, se nanaša pravilo iz tretjega odstavka 14. člena ZZK-1, ki predvideva možnost, da se namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice. Kar se tiče lastninske pravice, to velja v primerih etažne lastnine.
ZIZ člen 4, 196, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 44. ZDPN-2 člen 4.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - plačilo davkov - nepozidano stavbno zemljišče - odmera davščin - dolžnost posredovanja podatkov FURS - davek na dodano vrednost - davek na promet z nepremičninami
Izvršilno sodišče mora v skladu z določbami ZIZ skrbeti tudi za to, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, poplačajo davščine. To seveda ne pomeni, da je sodišče odgovorno za opredelitev vrste davka in izračunavanje višine davka, ki ga je dolžan davčni zavezanec plačati, je pa po mnenju pritožbenega sodišča ob veljavni ureditvi v ZIZ dolžno storiti vse, da ugotovi, kolikšne davščine je dolžno državi oz. samoupravni lokalni skupnosti odvesti prednostno iz kupnine, preden se le-ta razdeli upnikom. V takšnem primeru, ko je sodišče opozorjeno, da gre za prodajo nepremičnin, pri kateri je za transakcijo kot davek predviden DDV in ne DPN, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča moralo izvršilno sodišče, navkljub temu, da ima v spisu že podatek o odmeri davščin, le-tega preveriti tako, da pridobi na podlagi 4. člena ZIZ od ustreznega urada FURS vse podatke o tem, kakšen davek je potrebno plačati pri takšni konkretni transakciji, to je glede na vrsto nepremičnin in glede na subjekte, ki so v transakciji udeleženi.
ZDR90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18, 18/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 237. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/4, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - projektno delo
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi večih pogodb o zaposlitvi za določen čas za izvajanje raznih projektov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da potreba tožene stranke po tožničinem delu ni bila zgolj začasne narave in ni bila vezana le na projekte, ki so sicer predstavljali formalno podlago sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka ni dokazala, da so se v okviru programske skupine, v kateri je delala tožnica, izvajali različni raziskovalni programi, ki naj bi bili vsi projektno organizirani. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožničino dejansko delo vezano le na projekte ter da bi se delo ob spremembi projektov tudi dejansko spremenilo, je zahtevku za transformacijo ter za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, posledično pa tudi za reparacijo in reintegracijo, utemeljeno ugodilo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka o prenosu terjatve na toženo stranko obveščena z obvestilom z dne 27. 12. 2006. Od tega trenutka, ko je bila tožeča stranka seznanjena, da je bila med cedentom in cesionarjem sklenjena cesija, je bila svojo obveznost dolžna izpolniti prevzemniku terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno namesto odstopniku terjatve obveznost izpolnila toženi stranki kot novemu upniku.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080056
EKČP člen 6, 10. URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 2.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – čast in dobro ime – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – kolizija ustavnih pravic – interes javnosti – namen zaničevanja
Čeprav bi lahko bile sporne izjave škodljive za tožnikovo čast in dobro ime, pa glede na njihov pomen v opredeljenem kontekstu in nadalje, ker gre za izjave iz teme, ki je bila v javnem interesu in ker v njih ni mogoče prepoznati zgolj sramotitve tožnika oziroma, da so bile dane zgolj z namenom njegovega zaničevanja, bi naložitev odškodninskih sankcij zanje prekomerno poseglo v toženkino pravico do svobode izražanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084744
OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 286, 286/4.
poroštvo – solidarno poroštvo – ugovor znižanja terjatve – plačilo garancije – prekluzija – ponovljeni postopek
Ker se višina terjatve glavnega dolžnika po kreditni pogodbi, za katero toženec odgovarja kot solidarni porok, z izplačilom garancije ni zmanjšala, toženčev ugovor znižanja terjatve ni utemeljen.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - alternativna izbira
Zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Oba načina sta transparentna. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Ni namreč mogoče posplošeno trditi, da so pri pisnih ponudbah ponudniki bolj zadržani pri ceni, ki jo ponujajo, ter da takšen način prodaje daje boljše rezultate. V kolikor obstaja resen namen za nakup premoženja, ki je predmet prodaje, je tudi ponujena cena temu ustrezna, lahko tudi višja od tržne cene.
vpis sklepa o začasni odredbi - učinek sklepa o izvršbi - zaznamba sklepa v sodni register - sklep o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - prepoved razpolaganja z deležem - izvršilno dejanje po uradni dolžnosti - vročitev sklepa o začasni odredbi - realiziranje odločbe
Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Res pa je, kot pravilno opozarja A. A., da se s sklepom o začasni odredbi ne pridobi zastavna pravica.
Kdaj je A. A. prejel navedeni sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno, ali je bil sklep o začasni odredbi A. A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
plačilo kredita – sporazum o delitvi skupnega premoženja – ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP).
Vrnitev v prejšnje stanje ureja 116. člen ZPP, ki določa, da stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred njo. Omejena je le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, ki jih mora dokazati. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Če stranka trdi, da ji vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba ali drugo izredno pravno sredstvo in ne vrnitev v prejšnje stanje. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika – ugovori dolžnika – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Že prvostopenjsko sodišče je v sklepnem delu 10. točke svoje obrazložitve navedlo, da bi tudi ob odsotnosti zavarovalne pogodbe tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek lahko utemeljevala (in ga tudi je) na podlagi določb o cesiji.
Glede na to, da je IAG mogoče izročiti tudi preko posrednika in ob dejstvu, da je bila zagotovljena predelava IAG ter da tožena stranka razpolaga z ustreznimi dokaznimi listinami, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka ni upravičena do vrnitve plačanega zneska. Tožena stranka je bila namreč upravičena do plačila za opravljeno storitev, saj je izpolnitev izvedla v skladu s Koncesijsko pogodbo.