IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069168
ZDPra člen 16. ZIZ člen 29, 239. ZPP člen 163, 163/2.
elektronski predlog za zavarovanje - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Elektronski predlog za zavarovanje se sestavi na vnaprej pripravljenem obrazcu (po vzoru predpisanega obrazca za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Zahteva upnika za povrnitev stroškov odvetnika se postavi tako, da se označi kvadratek pri rubriki „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“. Takšna označba zahtevanih stroškov, katerih višina je vnaprej predvidena v Odvetniški tarifi in zato določljiva, zadošča, ne glede na to, ali upnik v pisni obliki doda (delno ali v celoti) specificiran zahtevek.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – navadni sosporniki – razlike med deleži pri spornem predmetu – porazdelitev bremena plačila pravdnih stroškov – neenotno obravnavanje
Med sosporniki je precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, zato je prvo sodišče v izpodbijani odločbi zmotno uspeh vseh tožnikov obravnavalo skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - FINANČNO POSLOVANJE
VSK0006780
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38.
tiha družba - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da finančni načrt sanacije nima vseh elementov, ki morajo biti sestavni del poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vendar je bil njegov namen nedvomno enak, to je analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe (kar je osnovna dolžnost poslovodstva po določbah 35. do 38. člena ZFPPIPP). Res so določbe ZFPPIPP namenjene varstvu upnikov in je zato obveznosti poslovodje praviloma treba presojati strogo, vendar je vedno potrebno upoštevati tudi konkretne okoliščine. Analizo vzrokov za negativno poslovanje in načrt ukrepov, s katerimi so želeli družbo sanirati in preprečiti insolvenčne postopke (in ki so bili v letu 2011 relativno uspešni) sta skupaj s prvim tožencem enakovredno sprejela tudi oba tiha družbenika, ki sta imela dejanski vpliv na poslovanje M. d.o.o. in ki sta bila v tistem obdobju tudi družbenika enega od upnikov družbe in to ravno tistega upnika, ki zdaj vtožuje odškodnino zaradi nesprejetja ukrepov po ZFPPIPP. Vsi družbeniki tihe družbe so se sestajali na rednih sestankih, na katerih so vsi razpolagali z enakimi informacijami (tudi glede tega, da vrednost zalog ni prikazana pravilno), skupaj so se odločili za sanacijo po finančnem načrtu, vsi skupaj so menili, da bodo ti ukrepi zadoščali. Glede na naravo razmerij med vsemi deležniki je mogoče ugotoviti, da je bil upnik (tožnik) ves čas seznanjen s položajem in tudi s postopanjem toženca in je tako postopanje (sprejem in izvajanje finančnega načrta) sprejemal kot ustrezno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - poroštvo - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva - poziv glavnemu dolžniku - izpolnitev obveznosti brez pisne zahteve
Za stališče sodišča prve stopnje, da bi upnik po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po začetku stečajnega postopka moral glavnega dolžnika ponovno pozivati k plačilu obveznosti, tudi sicer ni podlage v materialnem pravu.
Poleg tega je upnik trdil, da je bil nad glavnim dolžnikom začet postopek poenostavljene prisilne poravnave (9. 6. 2015, predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico pa je bil vložen 11. 6. 2015), s čimer je glavni dolžnik priznal, da ni sposoben poravnati svojih obveznosti, kar kaže na situacijo, obravnavano v drugem odstavku 1019. člena Obligacijskega zakonika, ko sme upnik terjati izpolnitev od poroka, ne da bi prej glavnemu dolžniku poslal pisno zahtevo z dodatnim rokom za izpolnitev obveznosti.
ZDR člen 47, 47/2. ZDR-1 člen 49, 49/2. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Iz tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da so kraj opravljanja tožničinega dela poslovni prostori delodajalca v B., kamor je bila napotena ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Sprememba organizacijske enote, v kateri je tožnica opravljala delo, se po določilu petega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi ne šteje za spremembo pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je po določilu šestega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi tožnico lahko napotila na delo v drug kraj, razen če bi za prihod od doma do delovnega mesta in nazaj ob uporabi javnih prevoznih sredstev v normalnih vremenskih pogojih potrebovala dnevno več kot tri ure. Tožnica je glede na citirana določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v B., ampak tudi drugje, torej tudi v A., kamor jo je tožena stranka napotila na delo. To pa pomeni, da bi ukinitev poslovalnice v A., v kateri je tožnica delala, glede na vsebino njene pogodbe o zaposlitvi in ob upoštevanju Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (prvi odstavek 34. člena) lahko bila utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085612
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-2, 384, 384/1, 384/3, 384/3-3. ZPP člen 115, 15/1, 115/2. URS člen 22, 23.
začetek postopka osebnega stečaja – udeležba dolžnika na naroku – upravičen razlog odsotnosti – bolezen – zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu – pravica do izjave – pravica do učinkovitega pravnega varstva – trajnejša nelikvidnost dolžnika – nepredložitev poročila o stanju premoženja
Strankina pravica, da sama sodeluje v postopku, ni absolutna, saj bi to pomenilo v primeru, kadar njena bolezen ni nenadna oziroma nepredvidljiva, zastoj v postopku in prelaganje narokov. Prav zato je strankina dolžnost, da v takih primerih angažirana pooblaščenca.
refleksna škoda – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – dokazno breme
Pravica oškodovanca zahtevati povrnitev refleksne škode kot škode zaradi napake izvajalca, ki se odraža na drugih dobrinah naročnika, se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Na oškodovancu je dokazno breme, da izkaže, da škoda obstoji in da izvira iz sfere izvajalca.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/, 111/3, 162. KZ-1 člen 196, 196/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - nezakonitost odpovedi - zamuda roka - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 zaradi dolgovanih razlik v plači, prepozna. Zadnja dolgovana razlika v plači je zapadla v plačilo julija 2013, tožnik pa je izredno odpoved podal šele 28. 4. 2014. Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Tožnik se neutemeljeno zavzema za upoštevanje tega roka, sklicujoč se pri tem na krivdni razlog z znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, saj to ni bil predmet izredne odpovedi. Ta je temeljila le na očitku dolgovanih razlik v plači od leta 2009, pri čemer je tožnik izpostavil zgolj kršitev splošne delodajalčeve obveznosti delavcu zagotoviti plačilo za delo. Tudi iz tistega dela izredne odpovedi, ki se izrecno sklicuje na pravočasnost odpovedi, ni mogoče sklepati na utemeljenost v pritožbi zatrjevanega daljšega roka, ki naj bi se iztekel šele julija 2020.
Zaradi nezakonitosti tožnikove izredne odpovedi ni podlage za ugoditev tožnikovi pritožbi oziroma njegovemu zahtevku na plačilo odpravnine (kot za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga) in odškodnine za čas odpovednega roka po tretjem odstavku 111. člena ZDR-1.
Tožniku je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in tožnik od takrat dalje ni več mogel koristiti dopusta pri toženi stranki. Vprašanje zakonitosti tožnikove izredne odpovedi je po ustaljeni praksi predhodno vprašanje v zvezi z institutoma odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, ne pa tudi v zvezi z vprašanjem, zakaj tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni mogel izrabiti celotnega letnega dopusta. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno tožniku v korist upoštevalo okoliščino njegovega dalj časa trajajočega bolniškega staleža - vse do zaključka delovnega razmerja. Ravno takšne okoliščine, ki kažejo na objektivno nemožnost koriščenja letnega dopusta, dajejo podlago za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo nadomestilo za neizrabljene dni letnega dopusta.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 85. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 51, 51/3, 51/3-1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 70, 74, 78, 82. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu strokov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-6.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi – potrebni stroški
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Za razliko od prejšnje ureditve, po kateri se je po opravi rubeža ta zgolj vpisal v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Zanj pa ima izvršitelj tudi pravico do plačila oziroma je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080070
URS člen 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – poseg v čast in dobro ime – tisk – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – izključitev protipravnosti – dobra vera – novinarska etika
Svoboda izražanja (zaradi svoje teže tem bolj) vključuje odgovornost novinarjev za posredovanje zanesljivih in natančnih informacij in da so ti zaradi tega dolžni ravnati v dobri veri in v skladu z novinarsko etiko. Ravnanje v dobri veri predpostavlja, da je bila izvedena dovolj skrbna preiskava o resničnosti tega, kar je dejanska podlaga sporočila.
ZDR90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18, 18/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 237. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/4, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - projektno delo
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi večih pogodb o zaposlitvi za določen čas za izvajanje raznih projektov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da potreba tožene stranke po tožničinem delu ni bila zgolj začasne narave in ni bila vezana le na projekte, ki so sicer predstavljali formalno podlago sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka ni dokazala, da so se v okviru programske skupine, v kateri je delala tožnica, izvajali različni raziskovalni programi, ki naj bi bili vsi projektno organizirani. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožničino dejansko delo vezano le na projekte ter da bi se delo ob spremembi projektov tudi dejansko spremenilo, je zahtevku za transformacijo ter za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, posledično pa tudi za reparacijo in reintegracijo, utemeljeno ugodilo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka o prenosu terjatve na toženo stranko obveščena z obvestilom z dne 27. 12. 2006. Od tega trenutka, ko je bila tožeča stranka seznanjena, da je bila med cedentom in cesionarjem sklenjena cesija, je bila svojo obveznost dolžna izpolniti prevzemniku terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno namesto odstopniku terjatve obveznost izpolnila toženi stranki kot novemu upniku.
priposestvovanje stvarne služnosti – druge možnosti dostopa – širina poti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Primanjkljaj hrane za živino ter posledično zmanjšanje števila živali, višji stroški ponovne vzpostavitve travnika in pomanjkanje kuriva so okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo izdajo regulacijske začasne odredbe.
Sodišče je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za varstvo služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, zato ni pomembno, ali ima tožnica še druge možnosti dostopa.
SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081811
ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2. ZSReg člen 13, 13/2.
prepoved odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – izvršba na poslovnem deležu družbenika – vpis prepovedi – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – zaznamba začasne odredbe – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – zadržanje izvršitve – učinek prepovedi – vročitev začasne odredbe
Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi in ga je treba zaznamovati v sodnem registru. Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
Kdaj je A. prejel sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno ali je bil sklep o začasni odredbi A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
Ker tožnik dolžne sodne takse za tožbo ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP razširitev tožbe utemeljeno štelo za umaknjeno. Tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa ni plačana v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 158, 339, 339/2, 339/2-14.
sodna odločba – naložitev plačila sodne takse nasprotni stranki – uspeh v postopku – končni uspeh – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
ZASP člen 17, 22, 22/2, 81, 146, 146/1, 146/1-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 156, 157, 168, 168/4. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.