izgubljeni dobiček – pravna napaka – odgovornost za pravne napake – škoda zaradi zaupanja
Za pravne napake prodajalec (odškodninsko) odgovarja po načelu odgovornosti za „škodo zaradi zaupanja“ (tretji odstavek 490. člena OZ). To pomeni, da krivda ni predpostavka obstoja odškodninske odgovornosti.
Tožnik je s tem, ko je neposredno kupil gorivo pri določenem podjetju, ne da bi za to imel ustrezno pravno podlago kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ter akta o ustanovitvi tožene stranke. Za izvedbo sporne investicije (nabava bloka transformatorja) bi moral imeti soglasje edinega družbenika, saj to izhaja iz 16. člena akta o ustanovitvi. Ker tožnik soglasja ni pridobil, je kršil akt o ustanovitvi in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen pa je tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izpovednega roka. Tožnik se je zavedal, da s svojim ravnanjem krši svoje delovne obveznosti, pri čemer ni šlo le za eno kršitev, temveč za (vsaj) dve. Tožena stranka je tako upravičeno izgubila zaupanje v tožnika, ki bi moral glede na svoj položaj direktorja še posebej paziti na spoštovanje predpisov ter na zakonito in nemoteno poslovanje. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0077519
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 22. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-4.
priglasitev stroškov – obrazložena vloga – kratek dopis – plačilo odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči – brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije
Upnikove vloge ni mogoče oceniti kot obrazloženo vlogo oziroma obrazložen dopis, saj je upnik v njej le navedel, da so v zadevi nastali stroški izvršiteljice za opravljen poskus rubeža, ki ni bil izveden zato, ker dolžnika ni bilo na naslovu, da je prejel obračun stroškov, s katerem se strinja, ter da je upravičen do priglašenih stroškov. Takšna vloga ne pomeni obrazložene vloge oziroma obrazloženega dopisa, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialno pravnih vprašanj. Sodišče na razlago Odvetniške zbornice ni vezano. Takšna vloga je kratek dopis, za katerega je predpisana nagrada v višini 20 odvetniških točk. Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadali po odvetniški tarifi.
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069168
ZDPra člen 16. ZIZ člen 29, 239. ZPP člen 163, 163/2.
elektronski predlog za zavarovanje - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Elektronski predlog za zavarovanje se sestavi na vnaprej pripravljenem obrazcu (po vzoru predpisanega obrazca za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Zahteva upnika za povrnitev stroškov odvetnika se postavi tako, da se označi kvadratek pri rubriki „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“. Takšna označba zahtevanih stroškov, katerih višina je vnaprej predvidena v Odvetniški tarifi in zato določljiva, zadošča, ne glede na to, ali upnik v pisni obliki doda (delno ali v celoti) specificiran zahtevek.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – navadni sosporniki – razlike med deleži pri spornem predmetu – porazdelitev bremena plačila pravdnih stroškov – neenotno obravnavanje
Med sosporniki je precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, zato je prvo sodišče v izpodbijani odločbi zmotno uspeh vseh tožnikov obravnavalo skupaj.
ZASP člen 17, 22, 22/2, 81, 146, 146/1, 146/1-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 156, 157, 168, 168/4. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084777
OZ člen 480, 480/1. ZPP člen 201. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. ZST-1 člen 11.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) – opredmetena sredstva – zaloge – prodajna pogodba – pravice kupca – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – zadržanje kupnine – udeležba intervenienta – stranski intervenient – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Zaradi intervencijskega učinka intervenient kasneje v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil, ne more trditi, da spor ni bil pravilno rešen, če je imel vse možnosti, da bi v korist stranke opravljal procesna dejanja in mu jih stranka s svojimi dejanji ni preprečevala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016130
OZ člen 153, 153/2.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sečnja dreves - nevarna dejavnost - izključna odgovornost oškodovanca - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, do katere je prišlo, ko je podiral drevesa, pri čemer je drevo, ki ga je nazadnje podiral, zdrsnilo nazaj ter mu zlomilo levo nogo pod kolenom. Dejavnost sečnje oziroma podiranje dreves je nevarna dejavnost. Sodišče prve stopnje pa je pravilno zaključilo, da ni podana niti objektivna niti krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo. Tožena stranka je izpolnila vse svoje obveznosti v zvezi z varstvom pri delu v gozdarstvu in ji ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja, ki bi imelo za posledico sporno nesrečo pri delu. Tožnik je bil za delo (podiranje dreves) strokovno usposobljen, opravil je program tehnik dela z motorno žago, imel je potrebne delovne izkušnje, bil je poučen in preizkušen v zvezi s poznavanjem pravil o varnem opravljanju sečnje dreves, delo je opravljal v skupini še dveh delavcev, ki sta bila ob nesreči na slišni oddaljenosti od tožnika, tožena stranka pa je nad delom tožnika vršila ustrezen nadzor. Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je v nasprotju s pravili stroke poskušal drevo, ki ga je podiral in ki je obviselo v krošnji drugega drevesa, spraviti na tla tako, da je na obviselo drevo najprej podrl drugo drevo. Ker je tudi to drugo drevo viselo, je poskušal obe drevesi spraviti na tla tako, da je nanju podrl še tretje drevo, ki pa se je ob udarcu na obviseli drevesi odbilo in zdrsnilo nazaj, pri tem pa poškodovalo tožnika. Takšno ravnanje tožnika je bilo v nasprotju s pravili stroke in Pravilnikom o varstvu pri delu v gozdarstvu. Tožniku je škoda nastala izključno zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla niti pričakovati, niti se njegovim posledicam izogniti oziroma jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v celoti podan oprostitveni razlog za objektivno odgovornost tožene stranke. Ker ni podana ne objektivna ne subjektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0085010
URS člen 21, 26. OZ člen 179, 179/1. ZS člen 3, 3/2. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 21, 21/1.
odškodninska odgovornost države – pripor – razmere pripornikov – velikost bivanjskega prostora – protipravnost – pravica do osebnega dostojanstva – pravična denarna odškodnina – začetek teka zastaranja
Zastaranje ni začelo teči že s samim prestajanjem kazni zapora oziroma pripora, ampak šele prvi dan po odpustu s prestajanja kazni zapora oziroma pripora. Po naravi stvari je tožnik v času prestajanja kazni zapora oziroma pripora vedel za razmere, v katerih je bival, torej so mu bile najkasneje ob odpustu znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode.
Ni videti tehtnih razlogov za razlikovanje med priporniki in zaporniki glede kvalitete namestitve, zato je bivalni kriterij iz Pravilnika o izvrševanju kazni zapora uporabljiv tudi za položaj pripornikov (drugi odstavek 3. člena ZS).
izvršba na podlagi verodostojne listine - dokazi predlog - prerekana dejstva
V skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZIZ upnik predlogu za izvršbo verodostojne listine (računa oz. izpiska odprtih postavk) ni priložil, temveč je to listino v predlogu le določno označil in ob tem navedel datum zapadlosti terjatve.
Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), spričo česar sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča povsem upravičeno ni izvedlo personalnih dokazov, predlaganih v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
priposestvovanje stvarne služnosti – druge možnosti dostopa – širina poti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Primanjkljaj hrane za živino ter posledično zmanjšanje števila živali, višji stroški ponovne vzpostavitve travnika in pomanjkanje kuriva so okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo izdajo regulacijske začasne odredbe.
Sodišče je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za varstvo služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, zato ni pomembno, ali ima tožnica še druge možnosti dostopa.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080056
EKČP člen 6, 10. URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 2.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – čast in dobro ime – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – kolizija ustavnih pravic – interes javnosti – namen zaničevanja
Čeprav bi lahko bile sporne izjave škodljive za tožnikovo čast in dobro ime, pa glede na njihov pomen v opredeljenem kontekstu in nadalje, ker gre za izjave iz teme, ki je bila v javnem interesu in ker v njih ni mogoče prepoznati zgolj sramotitve tožnika oziroma, da so bile dane zgolj z namenom njegovega zaničevanja, bi naložitev odškodninskih sankcij zanje prekomerno poseglo v toženkino pravico do svobode izražanja.
ZDR člen 47, 47/2. ZDR-1 člen 49, 49/2. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Iz tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da so kraj opravljanja tožničinega dela poslovni prostori delodajalca v B., kamor je bila napotena ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Sprememba organizacijske enote, v kateri je tožnica opravljala delo, se po določilu petega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi ne šteje za spremembo pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je po določilu šestega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi tožnico lahko napotila na delo v drug kraj, razen če bi za prihod od doma do delovnega mesta in nazaj ob uporabi javnih prevoznih sredstev v normalnih vremenskih pogojih potrebovala dnevno več kot tri ure. Tožnica je glede na citirana določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v B., ampak tudi drugje, torej tudi v A., kamor jo je tožena stranka napotila na delo. To pa pomeni, da bi ukinitev poslovalnice v A., v kateri je tožnica delala, glede na vsebino njene pogodbe o zaposlitvi in ob upoštevanju Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (prvi odstavek 34. člena) lahko bila utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080070
URS člen 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – poseg v čast in dobro ime – tisk – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – izključitev protipravnosti – dobra vera – novinarska etika
Svoboda izražanja (zaradi svoje teže tem bolj) vključuje odgovornost novinarjev za posredovanje zanesljivih in natančnih informacij in da so ti zaradi tega dolžni ravnati v dobri veri in v skladu z novinarsko etiko. Ravnanje v dobri veri predpostavlja, da je bila izvedena dovolj skrbna preiskava o resničnosti tega, kar je dejanska podlaga sporočila.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika – ugovori dolžnika – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Že prvostopenjsko sodišče je v sklepnem delu 10. točke svoje obrazložitve navedlo, da bi tudi ob odsotnosti zavarovalne pogodbe tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek lahko utemeljevala (in ga tudi je) na podlagi določb o cesiji.
365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Prerekanje terjatev s strani tožene stranke oziroma njenega likvidacijskega upravitelja ne predstavlja ravnanja po 365. členu OZ, ki bi pretrgalo zastaranje.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3, 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2. ZDR-1 člen 147, 147/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – dolžnik upravitelja ni seznanil z zaposlitvijo – odpoved premoženjski pravici – za delo ne prejema plačila
Za presojo obstoja ugovornega razloga odpovedi premoženjski pravici ni pomembno le, ali je dolžnik pri družbi zaposlen oziroma ali ima sklenjeno pisno pogodbo o opravljanju funkcije direktorja. Pomembno je, ali dolžnik funkcijo direktorja v navedeni družbi opravlja in s tem tej družbi prinaša korist, ne da bi za to dobil odmeno v kakršnikoli obliki.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073773
ZSReg člen 3, 3/3, 6, 8, 8/1, 8/5, 13, 13/2. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2.
konkurenca dveh predlogov za vpis, ki sta na sodni register prispela istega dne – odločanje o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – vpis spremembe poslovnega deleža v sodni register – vpis po uradni dolžnosti – načelo publicitete
Registrsko sodišče odloča po dnevnih in ne po urah. Glede na konkurenco obeh predlogov, pri čemer je moralo po uradni dolžnosti realizirati izdano začasno odredbo, je registrsko sodišče bilo dolžno najprej odločiti o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika. Če bi ravnalo drugače, kar narekujejo tudi posebne okoliščine primera v okviru odločanja o prispelih „predlogih“ istega dne, bi kršilo drugi odstavek 13. člena ZSReg, če bi najprej odločilo o predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodnem registru.
Od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register.