POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084448
OZ člen 275, 963. ZPP člen 7, 212.
kredit – zavarovalnina – verodostojna listina kot dokaz – izplačilo odškodnine – prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Pravno podlago predstavlja 963. člen OZ, po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Gre za specialno zakonsko določilo napram 275. členu OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060353
OZ člen 50. ZZZDR člen 62. ZPP člen 285.
tožba na nedopustnost izvršbe – nesklepčna tožba – nedoločen zahtevek – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sodišča – lastninska pravica na premičninah – prodajna pogodba – fiktiven posel – ničnost prodajne pogodbe – premoženjska razmerja med zakonci – pogodba, ki jo skleneta dve družbi, katerih direktorja sta zakonca – obličnost
Tožeča stranka ni na poziv popravila tožbe in tudi na ugovore toženih strank, da tožba ni sklepčna, tožbe ni spremenila. Tožbeni zahtevek pa je premalo določen, saj gre za tožbo na nedopustnost izvršbe na predmetih dolžnika. Tožeča stranka teh predmetov ni specificirala, ni predložila rubežnega zapisnika. Dokazi, katere je predložila, pa so nedoločeni. Dokazi za nazaj, da je z nakupom nepremičnine tožeča stranka kupila tudi premičnine, pa so glede na vsebino dokazil, prirejeni za potrebe te pravde.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 131, 161. KZ člen 82, 82/1.
sodna razveza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - porušeno zaupanje - storitev kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom - obsodilna kazenska sodba - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da reintegracija tožnika k toženi stranki ni možna. Pri presojanju zaupanja med strankama, ki je bistveni element delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi obsodilno kazensko sodbo zoper tožnika, s katero je bil tožnik zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu obsojen na pogojno kazen 10 mesecev zapora. S tem ni kršena določba 82. člena Kazenskega zakonika o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe, ki v 1. odstavku določa, da se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Za povrnitev zaupanja delodajalca v delavca ne zadostuje zgolj izbris iz kazenske evidence. Dejstvo, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delovnem mestu pri toženi stranki, je tisti bistveni dejavnik, ki je vplival na dokončno porušenje odnosov med strankama in izgubo zaupanja tožene stranke do tožnika kot svojega delavca. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Za datum razveze bi moralo uporabiti datum izdaje obsodilne kazenske sodbe zoper tožnika, s katero je bil tožnik obsojen zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je spremenilo datum prenehanja delovnega razmerja z dnem izdaje kazenske obsodilne sodbe.
ZDCOPMD člen 11. ZPP člen 227, 227/5. ZEPDSV člen 19.
obveznost plačila - nadure - edicijska dolžnost
Tožena stranka v zvezi s potnimi nalogi ni zatrjevala, da z njimi ne razpolaga, temveč da jih ocenjuje kot nezanesljive za ugotavljanje števila ur opravljenega dela tožnika. Ocena stranke, da določena listina ni zanesljiv dokaz za dokazovanje določenega dejstva, pa stranke ne odvezuje dolžnosti, da takšno listino kljub temu predloži sodišču na podlagi 227. člena ZPP. Nepredložitev takšne listine ima za posledico uporabo dokaznega pravila iz petega odstavka 227. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka menila, da so potni nalogi nezanesljiv dokaz za dokazovanje števila opravljenih ur dela, bi jih vseeno morala predložiti sodišču, nato pa poskušati z drugimi dokazi ovreči njihovo verodostojnost. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da se šteje za dokazano, da je tožnik opravil vtoževano število nadur. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno sledilo evidenci opravljenih nadur, ki jo je v spis vložil tožnik, saj tožena stranka dokazov, iz katerih bi izhajalo, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil, ni predložila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
OZ člen 105, 270, 270/2. ZPP člen 214, 214/2, 358.
razveza posojilne pogodbe – sprememba sodbe sodišča prve stopnje – zmotna uporaba materialnega prava – pravnomočnost – podrejeni tožbeni zahtevek – hipoteka
Glede na vsebinske, objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti oziroma učinke pravnomočne sodbe ima sodba sodišča v zadevi I P 595/2011 zavezujoč pomen tudi za to pravdo, v kateri sta udeleženi isti pravdni stranki. Pravnomočnost sodbe se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerih temelji tožbeni zahtevek.
Glede na zavrnitev tožbenega zahtevka toženca za vračilo posojila v zadevi I P 595/2011 in ob ugotovitvi prvega sodišča, da je prišlo do razveze pogodbe po 105. členu OZ (glede na povedano je bila posojilna pogodba razvezana v celoti), je obveznost tožnice iz posojilne pogodbe prenehala obstajati, v posledici tega pa je ugasnila tudi hipoteka na tožničini nepremičnini (drugi odstavek 270. člena OZ). Zato je podrejeni tožbeni zahtevek utemeljen v celoti.
ZDR-1 člen 108, 108/5. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 86, 299, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - rubež - premičnine v lasti tretjega - ugovor tretjega - uspeh tretjega
Izvršilno sodišče o potrebnosti stroškov za konkretni postopek vedno odloča po tem, ko so stroški priglašeni, torej po njihovem nastanku, zato je pri oceni potrebnosti stroškov dolžno upoštevati vse okoliščine v zvezi s potekom konkretnega postopka, ki so mu znane do tedaj. Uspeh tretjega z ugovorom glede vseh zarubljenih stvari na nekem rubežu pri dolžniku ob tem ni pravno zanemarljiva okoliščina.
OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.
poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje
Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
poroštvena pogodba – poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – pogodba o finančnem leasingu – akcesorna narava poroštva
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da sta toženca podpisala obe pogodbi, vendar je bila volja tožencev, da podpišeta poroštvo le za dve leti. Poroštvena obveznost je akcesorne narave in se z njo utrjuje denarna obveznost in traja toliko časa, kot traja glavna obveznost. Glede na namen poroštva institut poroštva ni združljiv s trajanjem za določen čas kot glavna obveznost in so zaradi tega napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je bila volja strank, da traja poroštvo le omejen čas dveh let.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084755
OZ člen 3, 5, 39. ZTLR člen 69. SPZ člen 132. ZPP člen 161, 161/4, 196.
pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sosporniki
Prva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 227, 296, 383, 392.
izvršilni postopek – osebni stečaj – ustavitev izvršbe – nadaljevanje ustavljenega izvršilnega postopka – ločitvena pravica
Izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je zgolj deklaratorne narave, in čeprav je bila sprejeta naknadno, že po končanju postopka osebnega stečaja, tudi pravilna. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, namreč v nobenem primeru in ne glede na končanje postopka osebnega stečaja ni mogoče več nadaljevati. Predhodna odločitev sodišča za prekinitev postopka tega ne more spremeniti. Upnik v tem postopku ni pridobil ločitvene pravice.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dokazna ocena – prenehanje služnosti
Kljub ugotovitvi, da se služnostna pot vseskozi uporablja le za dostop do južnega dela gospodujočih zemljišč, je izrek sodbe, da služnostna obstoji v korist teh zemljišč, pravilen in dovolj natančen. Služnostna pot se uporablja za obdelavo zemljišč, ki so v izreku sodbe navedena kot gospodujoča zemljišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL0085826
OZ člen 87, 88, 168, 168/3, 435. ZPP člen 212, 213, 285, 286, 286/4. ZVK člen 3. ZPOmK-1 člen 6, 7.
distribucijska pogodba – kršitev pogodbe – omejevalni sporazum – ničnost – dogovor o izključni distribuciji – klavzula o izključnosti – ekskluzivna distribucijska pogodba – delna ničnost – omejitev konkurence – kartelni sporazum – nedopustni kartelni sporazum – vrnitveni zahtevek – izgubljeni dobiček – metoda ugotovitve izgubljenega dobička – dejansko realizirana prodaja – primerljivi trgovec – primerljiva prodaja – izbira metode – variabilno stroški – sklepčnost – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
V primeru zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička niti materialni niti procesni predpisi ne določajo ene in edine možne poti za izračun višine škode. Izbira ustrezne metode za računanje škode je torej odvisna od dejanskih okoliščin primera v konkretnem sodnem postopku ter od kvalitete in dostopnosti podatkov.
Izgubljeni dobiček obravnava pričakovani dobiček in se izračunava na osnovi predvidevanj (prognoz). Zato mora izvedenec uporabiti metodo, ki daje predvidenemu dejanskemu stanju najbližji rezultat, pri čemer je pomembna kakovost vhodnih podatkov.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni omejeno le na prvi narok za glavno obravnavo.
Klavzula o izključnosti sama po sebi ni nična in tudi ni nujno v nasprotju s pravili o preprečevanju omejevanja konkurence. Nične so le tiste določbe pogodbe, ki nedopustno omejujejo konkurenco na trgu.
KZ-1 člen 20, 257, 257/3. ZKP člen 402, 402/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1.
zloraba uradnega položaja – zavrnitev zahteve za preiskavo – oškodovanec kot tožilec – utemeljen sum – direktni naklep – upravno pravno razmerje – zavrnitev pritožbe – vračilo preveč plačanega davka
Zavrnitev zahtevka oškodovanke kot tožilke za vračilo preveč plačanega davka temelji na določbah ZDavP-2, zato ni podan utemeljen sum, da sta osumljenca storila očitano kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086123
KZ-1 člen 57, 57/3, 61. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 402, 402/3, 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoji - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic preklic pogojne obsodbe - odprava posebnega pogoja - osebni stečaj - nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje razen okoliščine, da je obsojenec v osebnem stečaju, ni ugotovilo nobenih drugih okoliščin glede morebitne nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja v pogojni obsodbi, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.