Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075859
ZIZ člen 15, 24/3. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/3, 351/4, 442, 442/6, 442/7, 443, 443/6. Sodni red člen 276, 300a.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – stečaj nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – prekinitev izvršilnega postopka – sprememba upnika – vstop stečajnega upravitelja v izvršilni postopek – prehod upravičenja za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe na predlog stečajnega upravitelja in v dobro stečajne mase
Z začetkom stečaja nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe pride do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Pri nadaljevanju izvršbe v dobro stečajne mase je pri tem treba razlikovati med procesnim vprašanjem nadaljevanja izvršbe in s tem v zvezi s procesnim položajem stranke na eni strani ter aktivno legitimacijo novega upnika v materialnem smislu na drugi strani. Stečajni upravitelj je pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišču posredoval predlog za nadaljevanje izvršbe, s čimer je odpadla ovira za procesno nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je stečajni upravitelj že z vložitvijo predloga prevzel postopek. Vendar pa tak predlog za nadaljevanje izvršbe v dobro stečajne mase obenem predstavlja tudi predlog za spremembo upnika, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 131, 161. KZ člen 82, 82/1.
sodna razveza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - porušeno zaupanje - storitev kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom - obsodilna kazenska sodba - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da reintegracija tožnika k toženi stranki ni možna. Pri presojanju zaupanja med strankama, ki je bistveni element delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi obsodilno kazensko sodbo zoper tožnika, s katero je bil tožnik zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu obsojen na pogojno kazen 10 mesecev zapora. S tem ni kršena določba 82. člena Kazenskega zakonika o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe, ki v 1. odstavku določa, da se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Za povrnitev zaupanja delodajalca v delavca ne zadostuje zgolj izbris iz kazenske evidence. Dejstvo, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delovnem mestu pri toženi stranki, je tisti bistveni dejavnik, ki je vplival na dokončno porušenje odnosov med strankama in izgubo zaupanja tožene stranke do tožnika kot svojega delavca. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Za datum razveze bi moralo uporabiti datum izdaje obsodilne kazenske sodbe zoper tožnika, s katero je bil tožnik obsojen zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je spremenilo datum prenehanja delovnega razmerja z dnem izdaje kazenske obsodilne sodbe.
S tem, ko tožniki niso že v individualnem delovnem sporu, v katerem je bilo odločeno, da so redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonite, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo po izteku odpovednih rokov oziroma na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak jim je z vsemi pravicami iz delovnega razmerja trajalo do sodne razveze (pri čemer je sodišče prve stopnje zahtevke tožnikov za reintegracijo zavrnilo), zahtevali denarnega povračila namesto reintegracije, niso prekludirani za kasnejšo vložitev posebnih tožb iz tega naslova v predmetni zadevi.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
ZDR člen 109. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 240, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela
V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V zemljiškoknjižnem postopku ni skupnih stroškov, zato se drugi odstavek 35. člena ZNP ne uporablja. Vprašanje povrnitve stroškov se lahko v nepravdnem postopku (če ni izrecno drugače določeno) postavi le pri skupnih stroških. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da krivdnega načela ni mogoče uporabiti zgolj iz razloga, ker nasprotna stranka v postopku ni uspela.
Kadar preživljalec oziroma prevzemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti po pogodbi, zaradi česar se pogodba v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa je na strani preužitkarja, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080058
ZVEtL člen 9, 9/3, 10, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – izvajanje katastrskih vpisov – udeleženci postopka – enotno sosporništvo
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu in ga ni mogoče spremeniti s prezidavo in uporabo določenega prostora.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086119
URS člen 2, 15, 15/3, 17, 34, 35, 37. KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 17, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 370, 370/1, 370/1-1, 370/1-3, 371, 371/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - zavrženje zasebne tožbe - materialni preizkus obtožnega akta - tehtanje ustavnih pravic - zasebnost - nedotakljivost človekovega življenja - osebno dostojanstvo in varnost - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - snemanje telefonskega pogovora brez privolitve - resna grožnja - ogroženost in prestrašenost - načelo sorazmernosti - namen zlorabiti zaupno izjavo - prijava suma kaznivega dejanja - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - materialni preizkus zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - načelo materialne resnice - zavrnitev pritožbe
Ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti je v konkretnem primeru poseg v pravico do zasebnosti (glasu) zasebnega tožilca posebnega pomena za izvrševanje obdolženkine pravice do osebne varnosti, ki je s policiji prijavljenim kaznivim dejanjem nasilja v družini ogrožena že pojmovno. O utemeljenosti suma glede zakonskega znaka namena zlorabiti zaupno izjavo zasebnega tožilca zato ne more biti govora.
V opisu dejanja v tenorju zasebne tožbe ni konkretiziran oziroma substanciran zakonski znak namena zlorabe zvočno posnete zaupne izjave drugega, zato dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
ZDCOPMD člen 11. ZPP člen 227, 227/5. ZEPDSV člen 19.
obveznost plačila - nadure - edicijska dolžnost
Tožena stranka v zvezi s potnimi nalogi ni zatrjevala, da z njimi ne razpolaga, temveč da jih ocenjuje kot nezanesljive za ugotavljanje števila ur opravljenega dela tožnika. Ocena stranke, da določena listina ni zanesljiv dokaz za dokazovanje določenega dejstva, pa stranke ne odvezuje dolžnosti, da takšno listino kljub temu predloži sodišču na podlagi 227. člena ZPP. Nepredložitev takšne listine ima za posledico uporabo dokaznega pravila iz petega odstavka 227. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka menila, da so potni nalogi nezanesljiv dokaz za dokazovanje števila opravljenih ur dela, bi jih vseeno morala predložiti sodišču, nato pa poskušati z drugimi dokazi ovreči njihovo verodostojnost. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da se šteje za dokazano, da je tožnik opravil vtoževano število nadur. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno sledilo evidenci opravljenih nadur, ki jo je v spis vložil tožnik, saj tožena stranka dokazov, iz katerih bi izhajalo, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil, ni predložila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 227, 296, 383, 392.
izvršilni postopek – osebni stečaj – ustavitev izvršbe – nadaljevanje ustavljenega izvršilnega postopka – ločitvena pravica
Izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je zgolj deklaratorne narave, in čeprav je bila sprejeta naknadno, že po končanju postopka osebnega stečaja, tudi pravilna. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, namreč v nobenem primeru in ne glede na končanje postopka osebnega stečaja ni mogoče več nadaljevati. Predhodna odločitev sodišča za prekinitev postopka tega ne more spremeniti. Upnik v tem postopku ni pridobil ločitvene pravice.
razrešitev upravitelja – razlogi za razrešitev upravitelja – položaj in pristojnosti upravitelja – obveznosti upravitelja
Upraviteljevo prerekanje terjatev, ker je ocenil, da gre za zastarano terjatev, ne pomeni kršitve in ne more imeti za posledico razrešitev upravitelja. Ne upravitelj ne sodišče v tem postopku ne odločata o utemeljenosti takšnega prerekanja, temveč se o tem razsoja v pravdnem postopku.
Odsotnost gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja za stavbo ne ovira vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Tega ne ovira niti okoliščina, da v obravnavanem primeru ne gre za stanovanjsko stavbo, v kateri bi se nahajalo več stanovanj.
Izpodbijani sklep bi moral vsebovati razloge o tem, ali je v okoliščinah konkretnega primera glede nepremičnine s parc. št. 5/3 veljala navedena prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen in če je veljala, kakšen je pomen kršitve te prepovedi v okoliščinah konkretnega primera (vpliv kršitve prepovedi razpolaganja na veljavnost pravnega naslova, s katerim predlagatelj izkazuje upravičenost do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe).
Samo veljaven zavezovalni pravni posel je lahko podlaga za prenos lastninske pravice, zavezovalnega pravnega posla pa razpolagalni pravni posel (kar je zemljiškoknjižno dovolilo) ne more nadomestiti.
KZ-1 člen 61, 62, 62/1, 62/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1.
pogojna obsodba – posebni pogoj – neizpolnitev naloženih obveznosti – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – minimalni dohodek
Objektivna okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja kot oviro za izpolnitev obveznosti, je v obravnavanem primeru nastala že pred izrekom pogojne obsodbe, zato njegovo sklicevanje na osebni stečaj ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi mu bila možno izpolnitev posebnega pogoja odpustiti oz. postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075861
ZIZ člen 19, 21, 21/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka – zamuda – kdaj pride dolžnik v zamudo – paricijski rok – prostovoljna izpolnitev – izvršljivost terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka – načelno pravno mnenje
Za zapadlost in s tem za nastop zamude s plačilom stroškov postopka je bistveno, da je stranka s to svojo obveznostjo seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje. Slednja namreč pri tem nadomešča opomin, na katerega zakon veže zapadlost in nastop zamude. Dolžnikovi presoji je potem prepuščeno, ali bo svojo obveznost prostovoljno izpolnil že ob zapadlosti ali kasneje, z zamudo, vendar do izteka roka za njeno prostovoljno izpolnitev, ko lahko upnik zahteva tudi njeno prisilno izterjavo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje. Pri tem je ustrezno upoštevana tudi funkcija zamudnih obresti kot civilnopravne sankcije za zamudo in položaj nasprotne stranke, ki so ji s strani sodišča prve stopnje prisojeni pravdni stroški, njihova povrnitev pa je odložena do kasnejše dolžnikove (prostovoljne) odločitve oziroma do odločitve sodišča druge stopnje, s katero je odločitev sodišča prve stopnje potrjena (kot je bilo v obravnavanem primeru), in posledičnega nastopa izvršljivosti te odločitve po poteku paricijskega roka.