Ker je plačilo sodne takse dolžno ugotoviti sodišče samo, bi se sodišče moralo o plačilu takse prepričati še v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče pomanjkljivosti, ki po volji zakonodajalca preprečujejo vsebinsko obravnavanje tožbe, v fazi predhodnega preizkusa tožbe ne odpravi, je v fazi vsebinskega obravnavanja ni več mogoče odpraviti, zato bo moralo sodišče sodno takso prisilno izterjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082292
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 121.
splošni zavarovalni pogoji – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb – ničnost določila splošnih pogojev – prostovoljno zavarovanje – izključitev obveznosti zavarovalnice – omejitev obsega obveznosti zavarovalnice – sopotnik – neuporaba varnostnega pasu – vzročna zveza – izpodbijanje domneve o vzročni zvezi – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko se sodišče ne odzove v zadostni meri na dejanske trditve in pravna naziranja strank, lahko takšno ravnanje predstavlja kršitev strankine pravice do izjave in s tem absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave Republike Slovenije.
V primeru, da bi sodišče presodilo, da je določilo 4. odstavka 8. člena Splošnih pogojev nično, bo tožnik imel možnost dokazati, da dejstvo, da ni bil pripet z varnostnim pasom, ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Če mu bo to uspelo, bo upravičen do nezmanjšanega zneska zavarovalnine. Gre torej za materialnopravno pomembno vprašanje. Stališče o ničnosti te določbe pa tudi ni očitno neutemeljeno. To izhaja že iz dejstva, da je sodna praksa o tem vprašanju različna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081191
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 131, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 54, 55, 55-8, 56, 138, 138/1. ZPP člen 2, 341.
zamudne obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – sklep o izvršbi – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet – organizacija za plačilni promet – obveznosti organizacije za plačilni promet – odškodninska odgovornost organizacije za plačilni promet – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – odločba Ustavnega sodišča – pravilo ne ultra alterum tantum – pravne posledice odločitve – učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – prenehanje terjatve
Čeprav podlage za izterjavo zamudnih obresti ne predstavlja le sklep o izvršbi, temveč tudi zakon, to ne pomeni, da lahko organizacija za plačilni promet na podlagi zakonskih določb (oziroma učinka, ki je posledica razveljavitve zakona ob intervenciji Ustavnega sodišča) posega ali omejuje izvršbo ob upoštevanju take ureditve. Obveznost organizacije za plačilni promet je (fiksno) določena v 138. členu ZIZ in naslednjih členih. Prvi odstavek 138. člena ZIZ določa, da s sklepom o izvršbi na denarna sredstva sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku.
denarna socialna pomoč - vračilo - odpis dolga - ustavitev postopka
Tožnik je predlagal odpis dolga, ki je nastal zaradi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. Toženec je z izpodbijanim sklepom postopek odpisa ustavil, ker je zaradi poračuna z varstvenim dodatkom že prišlo do poplačila dolga. Na podlagi 5. odstavka 48. člena ZZSVarPre lahko ministrstvo na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se dolg deloma ali v celoti odpiše, največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po zakonu, ki ureja davčni postopek, izvzeti iz izvršbe. Vloga za odpis ali delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, se vloži pri centru za socialno delo, ki na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral toženec, čeprav je bil dolg v času izdaje izpodbijanega sklepa dejansko v celoti plačan zaradi poračuna z drugo pravico iz javnih sredstev o odpisu dolga, ki je bil predlagan že takoj po izdaji odločbe o dolžnosti vračila, odločiti po vsebini. Torej ob upoštevanju kriterijev za odpis davčnega dolga, določenih v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Poračun dolga z drugo pravico iz javnih sredstev namreč ne pomeni, da dolga ob za to izpolnjenih kriterijih ni mogoče odpisati. Ker pa toženec o odpisu ni vsebinsko odločal, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo sklep o ustaviti postopka in mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Za pisanje, ki mora biti vročeno osebno, ne more biti relevantno nadomestno vročanje s fikcijo vročitve ob dejanskem stanju, da toženec na naslovu sploh ne biva.
Ni vsako opuščanje dolžnosti prijave stalnega prebivališča zloraba procesnih pravic. Tožena stranka se ni naenkrat napotila v Rusko federacijo, ampak tam že stalno dejansko biva dolga leta. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZPP in dovolilo obnovo.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo obstoj neizpodbojne zakonske domneve trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej insolventnosti dolžnika, iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka lahko pritožnika uprla le z izpodbijanjem podlage za domnevo trajnejše nelikvidnosti t. i. domnevne baze.
Sodna praksa je opirajoč se na uzančne določbe res zavzela stališče, da je faktura, ki ji naslovnik ne ugovarja, dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja o temelju in višini terjatve. Vendar iz te prakse tudi izhaja, da je kljub temu mogoče zanikanje dejstev, ki jih zainteresirana oseba dokazuje z računom.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071268
SZ-1 člen 53, 53/2, 56. OZ člen 191.
pogodba o opravljanju upravniških storitev – upravnik – pooblastilo upravnika tretji osebi – prenos upravljanja na drugo družbo – neupravičena obogatitev – neobstoj prikrajšanja – cesijska pogodba
Upravnik bi lahko tretjo osebo pooblastil zgolj za opravljanje določenih upravniških poslov, ni pa imel v zakonu podlage, da je na drugo družbo prenesel celotno pogodbo o upravljanju večstanovanjske hiše. Pogodba o upravljanju je namreč sklenjena, ko jo podpiše več kot polovica solastniških deležev etažnih lastnikov, enak delež pa je potreben, če se etažni lastniki odločijo za zamenjavo upravnika (drugi odstavek 53. člena SZ-1).
začetek postopka osebnega stečaja – stvarna pristojnost – prijava stalnega prebivališča
Resničnosti dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v času vložitve predloga upnika (23. 12. 2014) pritožnik ne more uspešno izpodbiti zgolj s pritožbenim sklicevanjem, da ima že vrsto let prijavljeno stalno prebivališče v Italiji. V dokaz je namreč predložil zgolj potrdilo matičnega urada Občine Gorica, da ima od 4. 10. 2004 prijavljeno stalno prebivališče v G. na naslovu V. To potrdilo je bilo namreč izdano že 3. 8. 2010, zato ne more imeti nobene dokazne vrednosti glede okoliščine, na katerem naslovu je imel pritožnik prijavljeno stalno prebivališče na dan vložitve predloga upnika, to je več kot štiri leta kasneje. Tudi potrdilo Občine Špeter, Pokrajina Videm, iz katerega izhaja, da je pritožnik na dan 11. 2. 2015 vpisan v register prebivalstva na naslovu S., ne izključuje dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je imel pritožnik dne 23. 12. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060184
ZTLR člen 21, 22, 24, 25, 26. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
originarna pridobitev lastninske pravice – gradnja na nepremičnini v solastnini – vlaganja enega solastnika – nastanek nove stvari – sprememba identitete nepremičnine – gradnja na tujem svetu – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Vlaganja v solastno nepremičnino imajo stvarno pravne posledice le, če je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev ali če z vlaganji nastane nova stvar (sodba VS RS II Ips 720/2008), slednje pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, saj je obstoječa nepremičnina po izvedenih obsežnih tožnikovih vlaganjih spremenila svojo identiteto, funkcionalnost ter svojo vrednost, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini s stvaritvijo nove stvari, materialnopravno pravilen.
Toženka se neutemeljeno sklicuje na določila gradnje na tujem svetu (24., 25. in 26. člen ZTLR), saj je tožnik gradil na nepremičnini, ki je bila v njegovi solasti.
invalidnina - telesna okvara - Seznam telesnih okvar
Pri tožniku je zaradi nevroloških motenj, in sicer vidno prostorskih funkcij, neprepoznave obrazov, motnje pozornosti in spomina, telesna okvara v višini 50 % po Samoupravnem Sporazumu o Seznamu telesnih okvar izkazana od 13. 5. 2013 dalje in ni podana do 31. 12. 2012. To pa pomeni, da ni izpolnjen dejanski stan iz 144. člena v zvezi s 143. členom ZPIZ-1. Pri tožniku bi morala telesna okvara obstajati oz. nastati najpozneje do 31. 12. 2012, da bi bilo v skladu s 390. členom ZPIZ-2 zaradi uvedbe predsodnega postopka že 14. 8. 2012 mogoče pravico do invalidnine priznati ob uporabi ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine utemeljeno zavrnilo.
določitev preživnine – preživninske zmožnosti staršev – potrebe otrok – dejanske pridobitne sposobnosti in gmotni položaj preživninskega zavezanca
Otroci so dodeljeni materi in je torej mati tista, ki denarna sredstva za potrebe otrok, ki jih prispevata obe stranki, razporedi na otroka po posameznih postavkah, zato se toženec svoje preživninske obveznosti ne more razbremeniti z zatrjevanjem stroškov, ki jih ima ob stikih z otroki.
zdravniška napaka – protipravnost ravnanja – vzrok škode
Izvedenec prepričljivo pojasnjuje, da je bil poseg opravljen v skladu s profesionalnimi standardi in skrbnostjo – strokovno pravilno ter v skladu z veljavno medicinsko doktrino. To pa pomeni, da tožnici z operativnim posegom ni nastala nobena protipravna škoda: vzrok tožničinih bolečin in drugih težav, ki jih navaja, mora biti drugje.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
odvzem premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odprava krivic – odvzem premoženja s sodbo vojaškega sodišča – odlok AVNOJ – prehod premoženja v državno last
Sodišče prve stopnje je relevantne odločbe in vpise ocenilo ter zaključilo, da je premoženje, ki je predmet tega postopka, prešlo v državno last (že) na podlagi 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ, to je že 6. 2. 1945. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to izhaja iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije v Kranju z dne 26. 2. 1946, kar pomeni, da upravičenec v trenutku izdaje sodbe vojaškega sodišča z dne 22. 8. 1945 ni bil več lastnik spornega premoženja.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali obstaja preživninska obveznost tožnice do mame, upoštevaje določbo drugega odstavka 124. člena ZZZDR, v katerem je določeno, da je polnoleten otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Skladno z drugim odstavkom istega člena polnoleten otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka glede omenjenega vprašanja ni v popolnosti ugotovila dejanskega stanja, zato je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Sodišče je bilo v okviru presoje pravilnosti izpodbijanih upravnih aktov tožene stranke dolžno preveriti, ali je bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno. Vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot je odločilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, bi bilo utemeljeno le v primeru, če bi tožnica že v predsodnem postopku izrecno uveljavljala, da ne obstaja njena preživninska obveznost do mame in s tem v zvezi predložila dokaze, upravni organ pa tega v postopku sploh ne bi ugotavljal. Ker v sporni zadevi ne gre za tako situacijo, bi moralo sodišče v tem primeru samo razčistiti dejansko stanje ter odločiti o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – kratkoročna sredstva – kratkoročne finančne naložbe – bilanca stanja – izkaz poslovnega izida – prisilna poravnava
Ker je očitno, da tožeča stranka s sredstvi za plačilo sodne takse v tem postopku razpolaga, so nerelevantne povsem splošne pritožbene navedbe o teku postopka prisilne poravnave kot „indicu“ tožničine prezadolženosti in nelikvidnosti.
Ker stranka sama ni predložila računovodskih izkazov za leti 2015 in 2016 (oziroma jih ni objavila na AJPES), ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0082312
ZPP člen 8, 227, 286, 286/1, 286/4, 337. OZ člen 5, 104, 105, 771, 773. ZZZDR člen 56, 56/2.
prekluzija – nasprotovanje novim dokazov – pogoj nekrivde – izročitev listine – pravica do izjave – indic – opredelitev do indicev – ugovor pobota – prosta dokazna ocena – pomanjkljiva dokazna ocena – pasivna legitimacija – kupna pogodba – rok za plačilo kupnine – fiksen rok – nakazilo – skupno premoženje – pogodba v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost – rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – pravočasnost ugovora
Sodišče mora pravila o prekluziji uporabiti ne glede na to, ali se (nasprotna) stranka nanje sklicuje ali ne. V konkretnem primeru zato ni relevantno, ali je tožnica ugovarjala vsem na novo predloženim dokazom ali le posameznemu od njih.
Indici sami po sebi sicer niso pravno relevantni, jih pa sodišče ugotavlja, ker na njihovi podlagi (lahko) sklepa o (ne)obstoju dejstva, ki je pravno relevantno. V konkretnem primeru, ko je sodišče izpovedbe strank, kot edine neposredne dokaze o trditvah, zakaj in na kakšni podlagi je bil denar s tožničinega računa dvignjen ter o tem, ali je bil tožnici izročen, ocenilo kot enako verodostojne, indicem nedvomno ni mogoče pripisati nepomembnosti oziroma očitne neutemeljenosti. Na povzete navedbe tožencev bi zato sodišče prve stopnje moralo odgovoriti. Ker tega ni storilo, je poseglo v pravico do izjave obeh tožencev.
Ugovor pobota je mogoč tudi po prvem naroku brez nadaljnjih pogojev, če to ni povezano z novimi trditvami o dejstvih, sicer pa ob pogoju nekrivde. To pa bo, kot objektivno novo dejstvo, vedno izkazano, če so se pogoji za pobot medsebojnih terjatev tožnika in toženca izpolnili med pravdo.
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje
Tisto, kar je bilo nakazano na račun, pa čeprav skladno s pogodbo, nato pa brez naročila in vednosti imetnika računa takoj vzeto nazaj, ne more šteti za pravilno izpolnitev. Nakazila in dviga kupnine v takšnem primeru ni mogoče presojati ločeno.
Ni relevantno, da je pogodbo, s katero je bilo skupno premoženje pridobljeno, sklenil le eden od zakoncev. Za zahtevek, ki ima podlago v trditvi, da kupnina po sklenjeni kupni pogodbi ni bila plačana, je zato (tudi) drugi toženec pasivno (stvarno) legitimiran, odgovornost tožencev pri tem pa je nerazdelna (solidarna).
Pritožnika (vsaj smiselno) trdita, da je bil rok za izpolnitev kupne pogodbe bistvena sestavina pogodbe. Ker gre za materialnopravni ugovor, ta, če ima podlago v pravočasno zatrjevanih dejstvih, ni prepozen, čeprav sta ga toženca prvič postavila v pritožbi.
V teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da samo določitev natančnega časa, ko je treba izpolnitev opraviti, ne zadošča za zaključek, da je rok bistvena sestavina pogodbe. Bistveno namreč ni to, da je čas izpolnitve natančno določen, ampak to, ali je izpolnitveni rok tako pomemben, da pogodba sicer ne bi bila sklenjena, saj kasnejša izpolnitev za stranko nima nobenega pomena.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071279
OZ člen 458, 462. ZVPot člen 37b, 37b/3. ZPP člen 347, 264, 264/1.
samovžig motorja kot posledica skrite napake v električni napeljavi – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarna napaka – nezmožnost ugotovitve vzroka za samovžig – objektivna dokazna stiska – uporaba nižjega dokaznega standarda – dokazni standard verjetnosti – obstoj stvarne napake v času izročitve motorja ali obstoj vzroka pred njegovo izročitvijo – nepopolno izvedensko mnenje – možnost dopolnitve izvedenskega mnenja na pritožbeni obravnavi – odklonitev plačila predujma – nezadostitev dokaznemu bremenu – zavarovanje dokaza
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je samovžig motorja posledica skrite napake v električni napeljavi, ki je privedla do kratkega stika žic s šasijo. Vendar to za uspeh s tožbenim zahtevkom ne zadošča. Dokazati bi namreč moral tudi, da je skrita napaka v električni napeljavi, ki je povzročila kratek stik, obstajala že v času izročitve motornega kolesa oziroma da je do kratkega stika prišlo zaradi vzroka, ki je obstajal pred izročitvijo in ni le posledica redne obrabe ali naključja, nastalega po prehodu nevarnosti, za kar toženka ne odgovarja (458. člena OZ in tretji odstavek 37.b člena ZVPot).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060216
SZ-1 člen 61. OZ člen 204, 204/2.
upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – prepovedana gestija – odškodninska odgovornost gestorja – višina škode
Toženka je kljub odpovedi pogodbe o upravljanju še vedno nastopala kot upravnik stavbe in izvajalcu gradbenih del pred zapadlostjo terjatve plačala znesek opravljenih del. Ker se je na ta način brez dovoljenja etažnih lastnikov lotila tujega posla, je odgovorna za nastalo škodo.