POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084468
OZ člen 364, 766. ZOdv člen 12, 13, 17. ZPP člen 115, 115/2, 261, 262, 262/1.
pogodba o naročilu – mandat – dogovor o višini odvetniške nagrade – pripoznava – udeležba na obravnavi – zaslišanje stranke – neprihod na narok – vabilo na zaslišanje – zdravniško opravičilo
Toženca s podpisom dogovora o plačilu obveznosti svoj dolg tako po temelju kot po višini pripoznala, saj sta priznala, da je tožnica delala in še vedno dela za njiju in da ji iz tega naslova dolgujeta 3.700,00 EUR, kar sta se zavezala poravnati.
Prvi toženec je bil pravočasno seznanjen, da bo sodišče v njegovi zadevi opravilo narok in da ga vabi na zaslišanje (z vabilom na zaslišanje), z izrecnimi pojasnili in opozorili glede nenavzočnosti, ki pa jih prvi toženec ni spoštoval. Ne zatrjevano ne dokazano ni bilo, da prvi toženec na naroku ni bil sposoben sodelovati.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071279
OZ člen 458, 462. ZVPot člen 37b, 37b/3. ZPP člen 347, 264, 264/1.
samovžig motorja kot posledica skrite napake v električni napeljavi – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarna napaka – nezmožnost ugotovitve vzroka za samovžig – objektivna dokazna stiska – uporaba nižjega dokaznega standarda – dokazni standard verjetnosti – obstoj stvarne napake v času izročitve motorja ali obstoj vzroka pred njegovo izročitvijo – nepopolno izvedensko mnenje – možnost dopolnitve izvedenskega mnenja na pritožbeni obravnavi – odklonitev plačila predujma – nezadostitev dokaznemu bremenu – zavarovanje dokaza
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je samovžig motorja posledica skrite napake v električni napeljavi, ki je privedla do kratkega stika žic s šasijo. Vendar to za uspeh s tožbenim zahtevkom ne zadošča. Dokazati bi namreč moral tudi, da je skrita napaka v električni napeljavi, ki je povzročila kratek stik, obstajala že v času izročitve motornega kolesa oziroma da je do kratkega stika prišlo zaradi vzroka, ki je obstajal pred izročitvijo in ni le posledica redne obrabe ali naključja, nastalega po prehodu nevarnosti, za kar toženka ne odgovarja (458. člena OZ in tretji odstavek 37.b člena ZVPot).
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali obstaja preživninska obveznost tožnice do mame, upoštevaje določbo drugega odstavka 124. člena ZZZDR, v katerem je določeno, da je polnoleten otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Skladno z drugim odstavkom istega člena polnoleten otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka glede omenjenega vprašanja ni v popolnosti ugotovila dejanskega stanja, zato je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Sodišče je bilo v okviru presoje pravilnosti izpodbijanih upravnih aktov tožene stranke dolžno preveriti, ali je bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno. Vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot je odločilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, bi bilo utemeljeno le v primeru, če bi tožnica že v predsodnem postopku izrecno uveljavljala, da ne obstaja njena preživninska obveznost do mame in s tem v zvezi predložila dokaze, upravni organ pa tega v postopku sploh ne bi ugotavljal. Ker v sporni zadevi ne gre za tako situacijo, bi moralo sodišče v tem primeru samo razčistiti dejansko stanje ter odločiti o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
spor majhne vrednosti – pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku – pravnomočnost – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – litispendenca – izpolnitev pogodbenih obveznosti – plačilo stroškov oskrbnine v vrtcu
Z odločitvijo v zadevi prvostopenjsko sodišče ni odločilo o tožbenem zahtevku, saj mu ni ugodilo ali ga zavrnilo, pač pa je tožbo zavrglo. Zato nova tožba tožeče stranke ni vezana na prepoved iz drugega odstavka 319. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti.
lastnoročna oporoka – veljavnost oporoke – navedba datuma – napotitev na pravdo – prekinitev postopka – sklep o dedovanju
Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav v njej ni naveden datum, kdaj je bila sestavljena. V konkretnem primeru, ko je govora le o eni oporoki in med dedinjami ni spora o tem, za katero oporoko gre, zapis datuma na oporoki (bodisi 15. 6. 2012 bodisi 15. 7. 2012) na njeno veljavnost ali na kakršnokoli pravico dedinj iz naslova dedovanja, ne vpliva.
Sklep o dedovanju je ugotovitvena, deklaratorna odločba in ne vsebuje nobenega izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. Osebe, katerih pravice so ugotovljene v sklepu o dedovanju, morajo same poskrbeti za to, da pridejo do teh pravic in realizacija pravic dedičev ni stvar zapuščinskega postopka.
zdravniška napaka – protipravnost ravnanja – vzrok škode
Izvedenec prepričljivo pojasnjuje, da je bil poseg opravljen v skladu s profesionalnimi standardi in skrbnostjo – strokovno pravilno ter v skladu z veljavno medicinsko doktrino. To pa pomeni, da tožnici z operativnim posegom ni nastala nobena protipravna škoda: vzrok tožničinih bolečin in drugih težav, ki jih navaja, mora biti drugje.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 82. SPZ člen 11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/5.
izvršilni stroški - ugovor tretjega - stroški ugovora tretjega - odsotnost upnika z rubeža premičnin - upoštevanje pravic drugih oseb na zarubljeni stvari - domneva lastninske pravice - prometno dovoljene - leasing - neutemeljeno povzročeni stroški - umik predloga za izvršbo po ugovoru tretjega
Iz načela domneve lastništva izhaja, da se domneva, da je lastnik stvari tisti, ki ima stvar v svoji neposredni posesti. Vendar pritožnik pravilno opozarja, da je bilo že ob rubežu jasno (s stopnjo velike verjetnosti), da se posega na premično stvar, na kateri ima tretji verjetno pravico, ki preprečuje izvršbo. Iz zapisnika o opravljenem izvršilnem dejanju z dne 10. 6. 2014 namreč izhaja, da je izvršitelj na zapisnik zapisal opombo, da je dolžnik uporabnik vozila, dejanski lastnik pa je L. d.o.o. Drži sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnik pri izvršilnem dejanju ni bil prisoten, vendar to ne more iti v breme tretjega. Morebitna upnikova odsotnost ne more voditi k ustavitvi izvršbe (primerjaj tretji odstavek 82. člena ZIZ, veljavnega ob uveljavitvi ZIZ), ne pomeni pa, da njegova odsotnost nima drugih posledic, na primer stroškovnih. Iz prometnega dovoljenja je namreč izhajalo drugačno lastninsko stanje kot pa ga je pokazalo posestno stanje.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071268
SZ-1 člen 53, 53/2, 56. OZ člen 191.
pogodba o opravljanju upravniških storitev – upravnik – pooblastilo upravnika tretji osebi – prenos upravljanja na drugo družbo – neupravičena obogatitev – neobstoj prikrajšanja – cesijska pogodba
Upravnik bi lahko tretjo osebo pooblastil zgolj za opravljanje določenih upravniških poslov, ni pa imel v zakonu podlage, da je na drugo družbo prenesel celotno pogodbo o upravljanju večstanovanjske hiše. Pogodba o upravljanju je namreč sklenjena, ko jo podpiše več kot polovica solastniških deležev etažnih lastnikov, enak delež pa je potreben, če se etažni lastniki odločijo za zamenjavo upravnika (drugi odstavek 53. člena SZ-1).
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo obstoj neizpodbojne zakonske domneve trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej insolventnosti dolžnika, iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka lahko pritožnika uprla le z izpodbijanjem podlage za domnevo trajnejše nelikvidnosti t. i. domnevne baze.
pogodba o finančnem leasingu – pogodba o finančnem lizingu – posredni lizing – riziko, zaradi katerega dobavitelj ni dobavil plovila – plačilno mesto – transakcijski račun v tuji banki – več transakcijskih računov – blokada računa – spremenjene okoliščine – odstop od pogodbe o lizingu – neizpolnitev enega pogodbenika
Plačilo kupnine dobavitelju je po pogodbi o lizingu lizingodajalčeva obveznost; lizingodajalec nosi riziko svoje izpolnitve.
sklep o prodaji – upravičenje do pritožbe – predkupna pravica – zavrženje pritožbe
ZFPPIPP v 331. členu ne daje pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa o prodaji drugim osebam, ki niso stranke postopka. Nobeden od pritožnikov v svojih pritožbah ne zatrjuje, da je na podlagi prijavljene terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom pridobil položaj stranke v postopku. Pritožnica C. s.p. se je v pritožbi sicer sklicevala na svoja vlaganja v najeti poslovni prostor. Vendar v pritožbi ni zatrjevala, da bi tovrstno terjatev iz naslova povrnitve vlaganj prijavila v postopku stečaja nad dolžnikom. Tudi iz odgovorov upraviteljice na pritožbi obeh pritožnikov izhaja, da nobeden od pritožnikov v stečajnem postopku nad dolžnikom ni prijavil svojih terjatev do stečajnega dolžnika.
Tožeča stranka je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost (prvi odstavek 146. člena ZASP). Ker zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, ta zanjo ne velja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060216
SZ-1 člen 61. OZ člen 204, 204/2.
upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – prepovedana gestija – odškodninska odgovornost gestorja – višina škode
Toženka je kljub odpovedi pogodbe o upravljanju še vedno nastopala kot upravnik stavbe in izvajalcu gradbenih del pred zapadlostjo terjatve plačala znesek opravljenih del. Ker se je na ta način brez dovoljenja etažnih lastnikov lotila tujega posla, je odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je do dneva uveljavitve pravice do pokojnine dopolnil 63 let in 1 mesec starosti in 30 let in 15 dni pokojninske dobe in mu je bila kot invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na ustrezno delo priznana pravica do starostne pokojnine, upoštevaje 36. člen ZPIZ-1 v zvezi s 394. členom ZPIZ-2. V 394 členu ZPIZ-2 je določeno varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. Kljub vložitvi zahteve v času veljavnosti ZPIZ-2 je za delovne invalide ob izpolnjevanju pogojev, določenih v četrtem odstavku 394. člena ZPIZ-2, določeno, da se lahko upokojijo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, torej po določbah ZPIZ-1. Ker gre v konkretnem primeru za upokojitev po določbah prej veljavnega zakona, to je ZPIZ-1, je toženec tožniku pravilno odmeril pokojnino v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne pokojninske osnove, pri čemer je bila pokojninska osnova v skladu s 3. odstavkom 391. člena ZPIZ-2 pravilno preračunana s faktorjem 0,732. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških člen 5, 5/1, 5/6.
nagrada upravitelja – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega nadomestila – osnova za izračun nadomestila
Glede na podatke v otvoritvenem poročilu upravitelja o ocenjeni vrednosti premoženja stečajnega dolžnika prvostopenjsko sodišče ni imelo pravne podlage za odmero nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila zgolj v višini najnižjega nadomestila, kot je določeno v šestem odstavku 5. člena Pravilnika. Ta znesek namreč predstavlja zagotovljen znesek, ki pripada upravitelju ne glede na merila iz preglednice po prvem odstavku 5. člena Pravilnika. Najnižje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v osebnem stečaju pripada upravitelju v postopku, v katerem je vrednost premoženja, ki sodi v stečajno maso, nižja od 23.675,00 EUR. Ob upoštevanju navedene vrednosti nepremičnin stečajnega dolžnika v otvoritvenem poročilu (91.100,00 EUR), je predlagana višina nadomestila upravitelja v predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka v znesku 1.859,82 EUR, skladna z merilom iz II. točke preglednice iz prvega odstavka 5. člena Pravilnika (1.420,50 EUR + 1 % od 43.932,00 EUR).
Odmera nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila ni vezana na višino odmerjenega predujma, temveč na merila iz prvega odstavka 5. člena Pravilnika.
denarna socialna pomoč - vračilo - odpis dolga - ustavitev postopka
Tožnik je predlagal odpis dolga, ki je nastal zaradi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. Toženec je z izpodbijanim sklepom postopek odpisa ustavil, ker je zaradi poračuna z varstvenim dodatkom že prišlo do poplačila dolga. Na podlagi 5. odstavka 48. člena ZZSVarPre lahko ministrstvo na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se dolg deloma ali v celoti odpiše, največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po zakonu, ki ureja davčni postopek, izvzeti iz izvršbe. Vloga za odpis ali delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, se vloži pri centru za socialno delo, ki na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral toženec, čeprav je bil dolg v času izdaje izpodbijanega sklepa dejansko v celoti plačan zaradi poračuna z drugo pravico iz javnih sredstev o odpisu dolga, ki je bil predlagan že takoj po izdaji odločbe o dolžnosti vračila, odločiti po vsebini. Torej ob upoštevanju kriterijev za odpis davčnega dolga, določenih v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Poračun dolga z drugo pravico iz javnih sredstev namreč ne pomeni, da dolga ob za to izpolnjenih kriterijih ni mogoče odpisati. Ker pa toženec o odpisu ni vsebinsko odločal, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo sklep o ustaviti postopka in mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081191
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 131, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 54, 55, 55-8, 56, 138, 138/1. ZPP člen 2, 341.
zamudne obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – sklep o izvršbi – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet – organizacija za plačilni promet – obveznosti organizacije za plačilni promet – odškodninska odgovornost organizacije za plačilni promet – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – odločba Ustavnega sodišča – pravilo ne ultra alterum tantum – pravne posledice odločitve – učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – prenehanje terjatve
Čeprav podlage za izterjavo zamudnih obresti ne predstavlja le sklep o izvršbi, temveč tudi zakon, to ne pomeni, da lahko organizacija za plačilni promet na podlagi zakonskih določb (oziroma učinka, ki je posledica razveljavitve zakona ob intervenciji Ustavnega sodišča) posega ali omejuje izvršbo ob upoštevanju take ureditve. Obveznost organizacije za plačilni promet je (fiksno) določena v 138. členu ZIZ in naslednjih členih. Prvi odstavek 138. člena ZIZ določa, da s sklepom o izvršbi na denarna sredstva sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku.
spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta v ponovljenem postopku – pritožbeni razlogi – stroški pravdnega postopka – nasprotna tožba – uspeh v postopku
Kadar v ponovljenem postopku vrednost spornega predmeta ni večja od 2.000,00 EUR in so podani drugi pogoji za uporabo postopka v sporih majhne vrednosti, se ob smiselni uporabi 449. člena ZPP zadeva vodi v sumarnem postopku.