IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069167
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 216. ZIZ člen 15. ZPP člen 208.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – prekinitev izvršilnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – procesni sklep – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Glede na fazo, v kateri je bil postopek, je sodišče prve stopnje zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nadaljevalo prekinjeni izvršilni postopek na podlagi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je odpadla procesna ovira za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Izpodbijani sklep je tako po svoji pravni naravi le procesni sklep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030390
KZ-1 člen 315, 315/1, 315/2. ZKP člen 354, 354/1. ZGO-1 člen 84, 84/1.
objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pravica do obrambe - in dubio pro reo - kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti
Sodišče prve stopnje s posegom v časovno opredelitev kaznivega dejanja, ki je bila tudi v obtožbi navedena okvirno, ni kršilo načela objektivne identitete med obtožbo in sodbo, kot trdi pritožba, prav tako pa obdolžencu ni kršilo pravico do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, razen navedbe, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Mariboru, niso zapisane okoliščine, ki jih navaja pritožba. ZKP v prvem odstavku 354. člena določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja tako, da je dejanje drugačno, ne sme pa biti drugo in ne sme biti spremenjeno v obdolženčevo škodo. S spremembo časovne opredelitve kaznivega dejanja, ki po posegu obsega tudi nekaj dni pred obdobjem, ki ga navaja obtožba, kaznivo dejanje ni drugo, prav tako pa ni spremenjeno v obdolženčevo škodo.
Obdolžencu tudi ni bila kršena pravica do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, ob krajevni opredelitvi, da je bilo storjeno v Mariboru, ni zapisano, da je šlo za tribuno L. G. v Mariboru, in ker ni navedena višina, na kateri se je ograja nahajala. Sodišče prve stopnje je tudi glede tega pravilno pojasnilo, da je kaznivo dejanje krajevno ustrezno določeno s tem, da je kot kraj storitve naveden Maribor, okoliščine, ki jih v opisu kaznivega dejanja pritožba pogreša, pa da so opredeljene z vsebino pogodbe z dne 7. 6. 2010, ki je sestavni del opisa kaznivega dejanja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0082295
ZPP člen 413. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev pravdnih stroškov – brezplačna pravna pomoč – zakonski spor
Nepomembna je okoliščina, da je bila tožnici tekom postopka odobrena brezplačna pravna pomoč, saj je v takšnem primeru stroške stranke, ki ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč in je uspela v sporu, dolžna povrniti nasprotna stranka.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila
Toženec, ki je bil pri tožnici zaposlen kot voznik tovornega vozila, je določenega dne, ko ga je ustavila italijanska prometna policija, izročil nepravilno izpolnjene dokumente, saj je v mednarodni tovorni list vpisal mesto v Srbiji namesto v Sloveniji, kot mu je to naročila tožnica. Policija mu je zaradi storjenega prekrška izrekla kazen in stransko kazen trimesečnega zasega vozila. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala plačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca (plačilo kazni, najem odvetnika in stroški hrambe vozila in parkiranja). Ker je bil toženec delavec tožnice, je bil dolžan spoštovati njena navodila in tovorni list izpolniti tako, kot je od njega zahtevala. S tem, ko je tovorni list napačno izpolnil, je kršil svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Škodo, ki je zaradi njegovega hudo malomarnega ravnanja nastala tožnici, je toženec dolžan povrniti skladno s 1. odstavkom 177. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstajajo vsi elementi odškodninskega delikta, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
Če je zakonska zveza za kateregakoli od zakoncev nevzdržna, je pogoj za razvezo izpolnjen, in če le en od zakoncev želi razvezo in ne želi več živeti skupaj z drugim, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
Res sta se dolžna zakonca vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati, vendar je to možno izpolniti le, če gre torej bodisi za vzajemnost bodisi za pripravljenost pomoč tudi sprejeti. Nihče ni dolžan (niti upravičen) tega izvajati na silo.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40. ZPIZ-2 člen 429, 429/3. ZDR-1 člen 114, 114/1, 116, 116/1, 116/2, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije invalidnosti - razlog invalidnosti - mnenje Komisije - varstvo starejših delavcev
Tožena stranka je tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, odpovedala pogodbo o zaposlitvi po določbi 1. odstavka 116. člena ZDR-1, vendar pa se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti skladno z 2. odstavkom istega člena glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga. Ker sodišče v tem individualnem delovnem sporu presoja tudi pravilnost mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče preveriti ugotovitve iz mnenja o tem, da je tožnik star nad 56 let in da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. V primeru, da tožnik izpolnjuje starostne pogoje iz 1. odstavka 114. člena (ki določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil 58 let starosti ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice starostne pokojnine) v zvezi s 1. odstavkom 226. člena ZDR-1 (ki določa postopno zviševanje starosti pred upokojitvijo), tožena stranka tožniku ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj nima na razpolago ustreznega delovnega mesta. Ker zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo najemnine za poslovni prostor - ničnost najemne pogodbe - poslovni prostor brez uporabnega dovoljenja
Uporabno dovoljenje za gospodarsko poslopje temelji na upravnem aktu. Ta pa sam po sebi nima nobenega vpliva na Najemno pogodbo kot zasebnopravni akt, sklenjen med pravdnima strankama. Iz same Najemne pogodbe pa ne izhaja, da je obstoj uporabnega dovoljenja za poslovno stavbo bistvena sestavina pogodbe, kot to zmotno meni pritožba. Ker Najemna pogodba ni nična, je v skladu z določbami le-te tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati dogovorjeno najemnino.
Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon določa drugače. Ker je tožnik vložil ugovor zoper plačilni nalog, je s tem predlagal uvedbo ugovornega (pritožbenega) postopka, zato pa mu je sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse. To takso je sodišče tudi pravilno odmerilo, upoštevaje pri tem tarifno št. 30010 in opombo 3e, po kateri znaša taksa za posebno pritožbo 33,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo in je za ugovor na podlagi tarifne št. 30010 tudi pravilno naložilo toženi stranki plačilo sodne takse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zmotna uporaba materialnega prava - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je sprejelo napačno dokazno oceno izpovedb direktorja toženke in tožnika, ko je zaključilo, da je tožnik opravljal delo tako, kot ga je, ker „ni bil sposoben, ni uspel, ni bil fleksibilen“, saj to iz njunih izpovedb ne izhaja. Tožnik je pri vseh očitkih smiselno trdil, da je delal po predpisih, zato ga nihče ne more prisiliti, da opravlja delo v nasprotju z njimi oziroma da se mu ne priznajo pravice, ki mu pripadajo. Sodišče prve stopnje se do te tožnikove izpovedi v zvezi z očitki toženke ni opredelilo in je preuranjeno zavzelo stališče, da je tožnik za delo nesposoben in da je očitek tožniku o nepravočasno in nekvalitetno opravljenem delu utemeljen. Iz do sedaj izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi toženka tožniku očitala nesposobnost, ampak izhaja, da mu očita kršitev delovnih obveznosti. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 410, 410/1, 414, 421, 421/4. ZZZDR člen 132.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju – korist otroka – stiki – preživljanje – položaj centra za socialno delo – poročilo centra za socialno delo – kršitev pravice do izjave – določno uveljavljanje kršitve – neprerekana dejstva
Položaj centra za socialno delo v postopkih pred sodiščem se približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec. Poročilo CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0023487
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 276, 276/2, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-1, 403, 403/1. PDEU člen 288. Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi člen 1, 4, 8, 9.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – sklep Sveta 2005/387/NPZ – učinkovanje sklepov EU – etilfenidat – pristojnost Sveta EU in EMCDDA – metilfenidat – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – ugotavljanje podrobnosti v kemijskih značilnostih – razveljavitev sklepa – vrnitev državnemu tožilcu, da zahteva preiskavo
Sklep Sveta 2005/387/PNZ ne more neposredno vzpostaviti kazenskopravnih posledic za posameznike, ki so v posameznih državah članicah obravnavani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s substancami, ki sta jih obravnavala EMCDDA ali Svet. Take posledice lahko nastopijo šele potem, ko na podlagi izvedbenega sklepa, s katerim Svet odloči o uvedbi nadzornih ukrepov, država članica sprejme ustrezne akte na državni ravni.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kakšne so glede kemijske sestave in učinkovitosti podobnosti med etilfenidatom ter metilfenidatom, ki je uvrščen na seznam prepovedanih drog po Uredbi o razvrstitvi prepovednih drog. Dejansko stanje o zadevi je bilo zato nepopolno ugotovljeno.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023486
URS člen 29. KZ-1 člen 284, 284/3. ZKP člen 3, 5, 238, 240, 240/2, 403, 403/1.
kriva izpovedba – izvedensko mnenje grafološke stroke – predlog za izločitev dokazov – zaslišanje priče v kazenskem postopku – pravni pouk priči – pravica priče odkloniti odgovor na posamezna vprašanja – procesna jamstva obdolženca v kazenskem postopku – zavrnitev pritožbe
Na procesna jamstva po 29. členu Ustave RS in 5. členu ZKP se lahko sklicuje le tisti, ki je osumljen ali obdolžen kaznivega dejanja. Kdor je zaslišan kot priča, se na jamstva obdolženca ne more sklicevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V maju 2014 je pri toženi stranki prišlo do spremembe vodstva in je nova direktorica tožene stranke pričela z optimizacijo poslovanja. Ker je kljub začetku sezone poslovalnica, v kateri je bila zaposlena tožnica, še vedno poslovala slabše kot v primerljivih preteklih obdobjih, je tožena stranka sprejela sklep, da se poslovalnica zapre. To pa je avtonomna poslovna odločitev tožene stranke, v katero sodišče ne more posegati in ni podvrženo sodni kontroli. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZDCOPM člen 3, 8. ZDR člen 126, 127, 128. ZEPDSV člen 7.
nadure - pravila o dokaznem bremenu - zmotna uporaba materialnega prava - dokazno breme - nadure - voznik tovornjaka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo nadur, ker tožnik ni dokazal, da mu tožena stranka ni plačala vsega, kar mu pripada iz naslova delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je dokazno breme o tem, koliko nadur je tožnik dejansko opravil, na strani tožnika. Tožnik je glede tožbenega zahtevka postavil jasno trditveno podlago in zatrjeval, da ni prejel plačila nadur, ki jih je opravil, za kar je predložil tudi svojo evidenco. Dokazno breme, da je bilo tožniku iz naslova delovnega razmerja plačano vse, kar mu pripada, je na toženi stranki. Dejstvo, da naj bi bila dokumentacija tožene stranke uničena v poplavi in da ta iz tega razloga z njo ne razpolaga, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati v škodo tožene stranke in ne tožnika. Ker zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
znižanje preživnine – osebni stečaj – stroški bivanja – bivanjski stroški – mesečna najemnina – stroški ogrevanja – strošek za obleko in obutev – brezposelna žena – srednješolci – polnoletni dijaki – redno šolanje – stroški postopka
Sodišče je upoštevalo, da so prejemki tožnika (tudi po odštetju preživnine) višji od prejemkov matere toženk in skrb matere za toženke. Skrb za (brezposelno) ženo ne more imeti prednost pred preživninsko obveznostjo za srednješolska otroka, ki se redno šolata.
Glede na to, da sta toženki že polnoletni, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določila 413. člena ZPP, po katerem sodišče v sporih v razmerjih med starši in otroki odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
ZJSRS člen 28. ZFPPIPP člen 131, 132, 132/3, 132/3-1, 390, 390/2.
preživnina – prehod terjatev na sklad – zakonska subrogacija – osebni stečaj – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja – posebna pravila za prednostne terjatve
Narava terjatve se zaradi zakonske subrogacije ne spremeni in še vedno ostane preživninska terjatev, zato se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dokazne ocene – kršitev načela kontradiktornosti – protispisnost
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod pritožbeni razlog izpodbijanja dejanskega stanja pa spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka bi navedbe o tem, kakšne storitve naj bi za tožečo stranko opravljala v novembru 2013, morala podati že v prvi pripravljalni vlogi z dne 9.6.2014. Že tedaj je bilo namreč jasno, da ji tožeča stranka očita, da zanjo v tem obdobju ni opravljala nobenih storitev. Tožena stranka pa je imela vse možnosti, da pojasni, da temu ni tako, na način, da navede, katere storitve je opravila. Ker tega ni storila, so njene navedbe, podane v naslednji pripravljalni vlogi, prepozne.
OZ člen 100, 100/3, 464, 464/1, 636, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 663/3. ZVPot člen 1. Posebne gradbene uzance (1977) člen 75.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe - zamakanje strehe - pravočasno obvestilo o napaki - način in vsebina obvestila - ustno obvestilo - jamčevalni zahtevek - prekluzija - zavajanje potrošnikov - nepoštenost - uporaba ZVPot
Ker ima naročnik v razmerju do izvajalca položaj laika, zadošča, da ga obvesti le o končni posledici napake (na primer zamakanje strehe) in ni dolžan navesti vzroka oziroma izvora napake. Posledično se tožnik neuspešno sklicuje na to, da je bil šele leta 2014 natančno seznanjen z napako in je lahko šele takrat ocenil, da napake na objektu izvirajo iz sfere toženke.
ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah, zaradi tega se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe OZ.
Odpoved najemnega razmerja - sprememba tožbe – prekluzija – predložitev dokazov na dan prvega naroka na vložišču
Ker zakon dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je edino logično, da do istega časovnega mejnika dovoljuje utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi. Dokazi pa morajo biti tudi dejansko predloženi še posebej, ker je tožeča stranka že pred narokom na katerem je tožbo spremenila, z njimi razpolagala. Dodelitev roka za predložitev dokaza je zgolj možnost in ne obveznost sodišča, ki pri tem upošteva načelo ekonomičnosti postopka. Nadalje je po oceni sodišča druge stopnje preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka dokazov ni predložila do konca glavne obravnave. Res je, da dokazi tožeče stranke niso bili predloženi na naroku, vendar jih sodišče mora upoštevati, če so predloženi na vložišču pred koncem obravnave sodišča prve stopnje. Iz spisovnih podatkov pa izhaja da so bili dokazi predloženi na dan obravnave v vložišču sodišča. O tem, zakaj sodišče prve stopnje meni, da so dokazi predloženi prepozno oz. na podlagi česa zaključuje, da le-ti niso bili na vložišču oddani pred zaključkom naroka, pa izpodbijana sodba nima razlogov.
vračilo stroškov izobraževanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje s
Tožena stranka se je zavezala, da bo opravljala sodniško pripravništvo po programu in ga končala v roku do 1. 12. 2003 ter da bo v enem letu po končanem sodniškem pripravništvu do 1. 12. 2004 opravila tudi pravniški državni izpit. Za primer, če pravniškega državnega izpita ne bo opravila v dogovorjenem roku, pa se je tožena stranka zavezala tožeči stranki vrniti vse stroške v zvezi s pripravništvom in pravniškim državnim izpitom. Tožeča stranka je toženi stranki večkrat omogočila podaljšanje roka za opravo pravniškega državnega izpita, nazadnje je tožeča stranka toženi stranki tudi omogočila, da vrne stroške do 30. 11. 2009, pri čemer pa tožena stranka pravniškega državnega izpita nikoli ni opravila. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka pravniškega državnega izpita ni mogla opraviti zaradi preobilice dela, pri čemer naj njeno delo ne bi bilo razporejeno med druge delavce. Navedeno ni pomembno. Tožena stranka se je že v pogodbi o sodniškem pripravništvu z dne 20. 11. 2002 zavezala, da bo v času opravljanja enoletnega sodniškega pripravništva po dogovoru z vodjo pravne službe praviloma dva dni tedensko opravljala delovne obveznosti. Ker je zaradi zmotne materialno prave presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.