prodaja premoženja stečajnega dolžnika – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – vrednost stvari manjša od 15.000 eurov – ocena vrednosti premoženja – ocena vrednosti upravitelja
Če vrednost predmeta premoženja ne presega prej navedenega zneska, potem se to premoženje prodaja po posebnih pravilih, pri katerih pa je izključena uporaba drugega odstavka 327. člena zakona. To pomeni, da lahko vrednost takega premoženja oceni upravitelj sam. Vrednost, kot jo je ocenil upravitelj, je gospodarska zasnova, ki izraža ceno, za katero se bodo najverjetneje pogodili kupci in prodajalci. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, se namreč izoblikuje (šele) na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo v postopku prodaje.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ko postopek teče po vloženem predlogu za izvršbo (ki šteje kot tožba), je potrebno ugovor krajevne pristojnosti (22. člen ZPP) podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prim. drugi odstavek 62. člena ZIZ) oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024820
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZVNDN člen 8, 8-6, 14, 14/1, 14/2, 36, 37, 37/2, 37/2-5, 98. ZPP člen 243.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - plaz za hišo - dolgotrajno deževje - odgovornost za naravno nesrečo - dolžnost preprečitve škode - varstvo pred naravnimi nesrečami - sanacija plazu - načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev - pristojnosti občine - izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja - dokazovanje z izvedencem
Če je prva toženka štela, da je dolžna sanirati nevarno plazišče, je odgovorna za tisto škodo, ki je nastala, ker ga ni sanirala. Odgovorna pa je: 1. če je lahko predvidela nevarnost (torej ugotovila, da gre za nevarno plazišče), 2. če bi plazišče in posredno hišo tožnikov sploh lahko (in dovolj hitro) zavarovala, 3. če pri ugotavljanju nevarnosti in možnosti ukrepanja ni ravnala, tako kot je (bilo) treba (tako torej, kot ji nalaga ZVNDN) oziroma če je ravnala protipravno, 5. če je vtoževana škoda v vzročni zvezi z njenim protipravnim ravnanjem in 6. če se ne razbremeni krivde.
izdaja zamudne sodbe - začetek stečajnega postopka
Stečajni postopek zoper toženca se je pričel sicer pred izdajo zamudne sodbe, vendar po izpolnitvi pogojev za izdajo zamudne sodbe in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko postopka ni prekinilo, temveč je izdalo zamudno sodbo.
spor majhne vrednosti – delitev stroškov s strani upravnika – razpravno načelo – sklicevanje na dokaz – sklicevanje na priloge tožbe – pritožbene novote
Ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v dokumentaciji iskalo in izluščilo katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu (oziroma kakšni zneski sestavljajo glavnico in kako jo je tožeča stranka izračunala, pa čeprav bi to z natančnim pregledom in primerjavo podatkov v prilogah ter ustreznim seštevanjem sicer lahko ugotovilo).
odvzem poslovne sposobnosti – postopek za odvzem poslovne sposobnosti – postavitev skrbnika – prištevnost udeleženca
V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sta poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, udeleženca vedno tudi skrbnik osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ter pristojni center za socialne zadeve.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072546
ZIZ člen 43, 264, 265. ZPP člen 3, 3/3, 365, 365-1.
umik predloga za zavarovanje s predhodno odredbo – umik predloga v izvršilnem postopku – zloraba pravice – materialne procesne dispozicije – nedovoljena pritožba – pravna korist
Pritožba prvega dolžnika, ki ni stranka tega postopka zavarovanja, ki je bil ustavljen, je nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Tega niti nikakršna pravna korist, ki jo zatrjuje prvi dolžnik, ne more spremeniti.
Umika predloga dolžnik ne more preprečiti s sklicevanjem na zlorabo pravice.
Glede umika v izvršilnem postopku ni mogoče presojati zlorabe pravice do zavarovanja, vsaj ne v tem postopku; vprašanje zlorabe bi se lahko, kot to pravilno ugotavlja upnik v odgovoru na pritožbo, upoštevalo le v morebitnem novem postopku zavarovanja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077500
ZIZ člen 29, 29/7. ZPP člen 339, 339/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3. ZST-1 člen 34a.
izvršba na podlagi verodostojne listine – avtomatizirana obdelava vlog v informacijskem sistemu – strojni odtis sodnega pečata – podpis sklepa – kršitev pravil postopka, ki ni vplivala na zakonitost sklepa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – razlogi za ugovor
Ker postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, vloženega elektronsko na obrazcu, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano, se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata, podpis pa ni potreben. Postopanje sodišča, ki sklepa sicer ni opremilo s strojnim odtisom sodnega pečata, res ni v skladu s temi zahtevami in izdaja takega sklepa predstavlja procesno kršitev, vendar pa ta kršitev na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.
osebni stečaj – odpust obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – premoženjski položaj stečajnega dolžnika – trditveno in dokazno breme – zaposleni dolžnik – insolventnost
Upnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval dejstev v zvezi z neodplačnim razpolaganjem ali razpolaganjem za neznatno plačilo. Te trditve v postopku pred sodiščem niso tvorile dejanskega substrata ugovora, kaj takega tudi ne izhaja iz zapisnika o naroku (upnik na naroku ni podal ustreznih trditev), zato gre v tem delu za nedopustne pritožbene novote.
Zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, še ne pomeni, da je v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti. Nasprotno razlogovanje bi pomenilo, da pri zaposlenem dolžniku odpust obveznosti nikoli ne bi bil možen, kar pa je v nasprotju z namenom zakona.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 231, 231-3, 382, 383, 383/1. SPZ člen 128, 128/1.
osebni stečaj – aktivna legitimacija za začetek postopka osebnega stečaja – upnik z zavarovano terjatvijo – upravičeni predlagatelj – namen postopka osebnega stečaja
Ni nobenega razumnega razloga, da bi se dolžnikov položaj moral varovati bolj, kot položaj (zavarovanega) upnika. Razlaga, za katero se zavzema pritožnik, bi namreč pomenila, da upniki, katerih terjatve so zavarovane, v nobenem primeru ne bi smeli predlagati stečajnega postopka, pač pa bi se vedno morali poslužiti izvršilnega postopka, pa čeprav se ta izkaže kot neuspešen in neučinkovit (kot v konkretnem primeru). Ne gre za vprašanje, kateri od postopkov (stečajni ali izvršilni) je nujen za dosego cilja, pač pa za vprašanje, kateri od postopkov je učinkovitejši; torej v katerem postopku lahko upnik bolje in učinkoviteje doseže uresničitev svojega interesa, to pa je poplačilo svoje terjatve.
predlog za razrešitev sodnika - razreštitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev - dopustnost pritožbe
Ne glede na povsem abstraktni predlog za razrešitev prvostopenjske sodnice, ki vodi predmetni stečajni postopek, je v izpodbijanem sklepu popolno in pravilno pojasnjeno, da nestrinjanje stranke s procesnim vodstvom sodnika ne more predstavljati odklonilnega razloga za izločitev sodnika. Nestrinjanje s procesnim vodstvom sodnika, ki naj bi bilo pristransko do ene od strank v postopku namreč lahko nastopi le kot posledica nekega drugega odklonilnega razloga, med katere sodna praksa prišteva predvsem okoliščine osebne narave kot so prijateljstvo, sovraštvo ali daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev.
pravdni stroški - določena zahteva stranke - stroški prevodov listin - stroški sodnega tolmača - faktura v tujem jeziku - izkaz nastanka stroška - pravočasnost priglasitve stroškov - spor majhne vrednosti
Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov sodnega tolmača, priglašen na naroku za glavno obravnavo, je pravočasen.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na dejstvo, da je faktura hrvaške prevajalske agencije v hrvaškem jeziku. Ne gre namreč za listine, na katere bi se stranka sklicevala v dokaz svojih navedb v samem postopku, temveč za izkaz, da je tožeči stranki ta strošek dejansko nastal, ki ga je sodišče prve stopnje lahko razumelo in preverilo. Pri tem velja, da sodišče o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), kar pomeni, da o posameznih zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015923
ZDR člen 184. OZ člen 6, 131, 131/2, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 168, 168/2, 965. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu člen 3.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izvedenec - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje ni odločilo o dokaznem predlogu prvotožene stranke za postavitev izvedenca za varstvo pri delu. Tega dokaza sodišče prve stopnje ni izvedlo niti ga ni zavrnilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 153. člena OZ za (delno) oprostitev odgovornosti tistega, ki se z nevarno dejavnostjo ukvarja (v konkretnem primeru prvotožene stranke), ne zadostuje dokaz, da je do škodnega dogodka prišlo izključno oziroma vsaj deloma zaradi ravnanja oškodovanca, ampak se zahteva tudi dokaz, da takšnega ravnanja oškodovanca ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. V tem delu je zato bistvena tudi ugotovitev, ali je prvotožena stranka zagotovila ustrezen nadzor delavcev. Sodišče prve stopnje je presodilo, da prvotožena stranka ni zagotovila ustreznega nadzora ker osebe, ki so nadzor tega dne izvajale, v trenutku škodnega dogodka na delovišču niso bile prisotne. To po stališču sodišča prve stopnje pomeni, da prvotožena stranka ni izvajala stalnega nadzora. Takšno stališče je materialnopravno zmotno. V skladu s sodno prakso stalnega nadzora dela delavcev (čeprav bi ta škodni dogodek in s tem škodo lahko preprečil) ni mogoče zahtevati niti od profesionalno skrbnega delodajalca (6. člen OZ). Neživljenjsko (in neekonomično) bi bilo, če bi se od delodajalca zahtevalo, da mora za zagotavljanje ustreznega nadzora delavcev zagotoviti stalno prisotnost oseb, ki bi vse delavce spremljale ves čas in jim dajale tudi navodila. Zaključki sodišča prve stopnje so materialnopravno zmotni. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZIZ 38, 38/5, 81, 81/1, 291, 291/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 30, 61, 61/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16, 16-1.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – čas oprave obračuna – vpis v evidenco – potrebni stroški
Z dodelitvijo spisa izvršitelju prevzemniku zanj nastane dolžnost spis ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco. Vpis spisa v evidenco sicer ne predstavlja izvršilnega dejanja, saj gre le za (sicer nujno) administrativno opravilo, namenjeno pravilni organizaciji poslovanja izvršitelja. Seznanitev s spisom in vpis v evidenco je prvo izvršiteljevo dejanje po prevzemu spisa in mu zanj pripada plačilo v vrednosti 50 točk. Vendar pa izvršiteljica zgolj po opravi vpisa spisa v evidenco skladno s citiranimi določbami še ni bila upravičena do izdaje delnega obračuna, saj v zadevi še ni opravila nobenega izmed izvršilnih dejanj. Obračun bi lahko izdala šele po opravi rubeža (stroške vpisa v evidenco pa bi lahko zahtevala tudi takrat), če bi bilo glede na okoliščine to potrebno, zato obračun stroškov že v tej fazi postopka ni bil upravičen in s tem tudi ne potreben, s tem pa tudi ne stroški za sam obračun stroškov.
spor majhne vrednosti – odločba o sporu – opustitev izvedbe naroka – dokazno breme – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme
Nespecificiranih navedb iz dopolnitve tožbe predloženi računi in dobavnice niso mogli utemeljiti. Je pa bilo na njihovi podlagi mogoče odločiti o sporu brez razpisa naroka. A ne na način, kot si želi pritožnica.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je v tem, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, pa prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
ZKP člen 200, 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 273, 273/1.
pripor – podaljšanje pripora po vloženi obtožnici – vročitev obtožnice – pravice obrambe – vpliv na pravilnost – utemeljen sum – begosumnost – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Oba pritožnika trdita, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolženi I. U. in obdolženi M. F. podaljšalo pripor po vloženi obtožnici, čeprav slednji obtožnice še nista prejeli oziroma jima ni bila vročena in ne vesta česa sta obdolženi, zato smiselno uveljavljata kršitev pravice do obrambe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pritožnika prav, da sodišče prve stopnje po prejemu obtožnice 10.5.2016 ni ravnalo v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZKP, ki določa, da se obtožnica vroči obdolžencu, ki je v priporu v 24-ih urah po prejemu. Prav torej imata, da obtožnica obdolženi I. U. in obdolženi M. F. ni bila vročena v navedenem roku, ampak šele 26.5.2016 oziroma 27.5.2016 (odredba za vročitev obtožnice pa ima datum 23.5.2016) kot potrjujejo spisovni podatki, torej po preteku pritožbenega roka zoper izpodbijani sklep. Pritožnika pa nimata prav, da je bila s tem zagrešena tako huda kršitev kazenskega postopka, ki bi zahtevala ugoditev pritožbam in izpustitev obdolženk na prostost oz., da je bila s tem kršena pravica do obrambe obdolženk, ki bi imela relevanten vpliv na pravilnost izpodbijanega sklepa. Dejstvo namreč je, da so očitki, ki so naslovljeni na obe obdolženki v vloženi obtožnici povsem enaki tistim, ki so opisani v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave z dne 20.1.2016, glede katerih je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu opr. št. II Kr 47610/2015 z dne 15. marca 2016, ko je obema obdolženkama podaljšalo pripor do 16.5.2016, ugotovilo, da dokazi izvedeni v preiskavi teh niso omajali. Očitki naslovljeni na obdolženki so vseskozi in od začetka enaki, z njimi sta bili seznanjeni in zagotovljena jima je bila pravica, da se teh očitkov branita.
nepopolna pritožba – zavrženje pritožbe – podpisnik pritožbe – podpis – pravna oseba – zakoniti zastopnik – upravičenost za zastopanje – parafa – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis.
Toženki sta zoper sodbo vložili identični pritožbi, na katerih je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva identična parafa. Takšni pritožbi nista popolni, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njun podpisnik in ali sta pritožbi podpisali osebi, upravičeni za zastopanje, na kar mora sicer paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti
upravnik – pasivna legitimacija – obvestilo o spremembi lastništva – oddelitev dela družbe
Ker tožena stranka nikoli ni bila lastnica poslovnega prostora, tožeče stranke kot upravnice tudi ni bila dolžna obvestiti o „spremembi lastništva“, do katerega tako ali tako ni prišlo, ker je lastnica vseskozi druga pravna oseba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072543
OZ člen 6, 6/2, 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – neposlovna odškodninsko odgovornost – dokazno breme – dejansko vprašanje – ravnanje posameznika – višina škode – elementi vzročne zveze
Za odškodninsko odgovornost delodajalca morajo biti, tako kot za vsako neposlovno odškodninsko odgovornost, kumulativno izpolnjeni pogoji, kot izhajajo iz 131. člena OZ. Glede na navedeno je bilo na strani tožene stranke dokazno breme, da dokaže nedopustno ravnanje (ali opustitev) povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode ter vzročno zvezo med nedopustnim škodnim ravnanjem (ali opustitvijo) in nastalo škodo, medtem ko je bilo na strani tožeče stranke dokazno breme, da dokaže, da sta njena delavca v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bilo treba.
Ker je ugotavljanje ravnanja posameznika dejansko vprašanje, v sporu majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Vprašanje obstoja elementov, ki sestavljajo pravno upoštevano vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in nastankom škode, spada med dejanska vprašanja.