odškodnina – posek lesa – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – vložitev kazenske ovadbe – ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje – trditveno breme – naklep
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj vložitev kazenske ovadbe ne pomeni začetka kazenskega pregona in tudi ne pretrganja. Praviloma mora biti kaznivo dejanje, katerega posledica je daljši zastaralni rok, ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Veljajo pa tudi izjeme, ko storilec ne more biti spoznan za krivega kaznivega dejanja, škoda pa je nedvomno povzročena s kaznivim dejanjem. Gre za primere, ko je storilec umrl med kazenskim postopkom oz. če obstajajo okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon in obdolženčevo odgovornost. Šele v takšnih primerih lahko sodišče vprašanje nastanka škode s kaznivim dejanjem presoja v okviru predhodnega vprašanja v pravdnem postopku. Tožnik teh okoliščin ni navedel.
ZZZDR člen 129. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
preživnina – zmožnosti staršev – potrebe otroka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – primeri, ko je pobot izključen
Prvo sodišče svoje ugotovitve o tožnikovem dobrem premoženjskem stanju ne opre na noben konkreten razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti pravilnost njegove ugotovitve o tožnikovi zmožnosti plačevati prisojeno preživnino.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitna najemnina – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Težko socialno stanje, na katerega se toženka (prvič) sklicuje v pritožbi, je izjemoma (v primeru neprofitne najemnine) razlog, ki prepreči odpoved najemnega razmerja, vendar le, če najemnik ustrezno postopa.
ZVEtL člen 30, 30/1, 30/2. SPZ člen 18, 271, 271/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 181, 319, 319/2. ZNP člen 9.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – lastništvo – napotitev na pravdo – ugotovitvena tožba – res iudicata – materialna pravnomočnost – upravičeni predlagatelj
Tako kot v nepravdnem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča, ko sodišče vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno in z učinki materialne pravnomočnosti, ni naknadne pravdne poti za udeležence postopka, tako tudi ni naknadne nepravdne poti (ob izpolnjenih predpostavkah istovetnosti zahtevka), ko to vprašanje z enakimi učinki reši pravdno sodišče.
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
ZIZ člen 87, 87/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-1, 262, 262/1, 271, 271/1, 271/2. PZ člen 945, 945/1. ZOSRL člen 201, 201/2.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – rubež letala – zastavna pravica na zarubljenih stvareh – predhodna odredba – ustrezno sredstvo zavarovanja terjatve – začasna odredba po določbah Pomorskega zakonika
Predlagana začasna odredba presega namen zavarovanja z začasno odredbo, saj bi z rubežem stvari upnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih stvareh (prvi odstavek 87. člena ZIZ), kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka 271. člena ZIZ (po kateri upnik z začasno odredbo ne pridobi zastavne pravice). Upnik pa je predlagal celo prodajo rezervnih delov oziroma opreme letala, podrejeno prodajo zarubljenega letala.
nepravilna zavrnitev predlaganega dokaza – dokazovanje odločilnega dejstva – vnaprejšnja dokazna ocena – poseg v strankino pravico do izjave – pomota pri zapisu priimka in naslova prebivališča priče – pomanjkljiv dokazni predlog – materialno procesno vodstvo – dopolnitev dokaznega predloga – preuranjena zavrnitev dokaznega predloga – sklep o koncu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – nedovoljena pritožba – pomanjkanje pravnega interesa za ponovno odprtje obravnave po izdaji sodbe
Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, še posebej, če gre za dokaz, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva.
Za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga bi moralo s tožnikom razjasniti, zakaj je prišlo do zatrjevane pomote pri navedbi priimka predlagane priče, v tej zvezi pa razjasniti tudi (ne)obstoj osebe z imenom C. R. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče je vsaj preuranjena.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pisno opozorilo
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 14, 14/2.
pričnina – stroški postopka – izgubljen zaslužek
Sodišče prve stopnje je na toženčev predlog na naroku zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju uveljavljala povračilo izgubljenega zaslužka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je naložilo povračilo stroškov za zaslišanje te priče tožencu.
OZ člen 131, 135, 136, 179, 299, 352, 353, 353/1. ZOR člen 377. ZZT člen 20. ZPP člen 14.
odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje mladoletnika - vzgojni ukrep - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - povrnitev škode - zastaranje - ugovor zastaranja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - odgovorna oseba - zakonske zamudne obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo
Prvi odstavek 353. člena OZ določa posebne zastaralne roke za odškodninske terjatve, če je škoda storjena s kaznivim dejanjem in če je zastaralni rok za kazenski pregon daljši od obligacijskega iz 352. člena OZ. Če sta izkazani navedeni predpostavki, veljajo (daljši) zastaralni roki za kazenski pregon proti odgovorni osebi. Prvi odstavek 353. člena OZ ne določa, da je odgovorna oseba le storilec kaznivega dejanja.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – narok – sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka navaja, da izostanka ni mogla opravičiti zaradi hudih zdravstvenih težav in da je upravičeno izostala z naroka. Tovrstne pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbenega razloga zoper sodbo na podlagi pripoznave, saj tožena stranka zatrjuje okoliščine na svoji strani in ne napake sodišča. Takšne trditve tožene stranke so lahko predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084473
ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – odgovornost upravnika – odgovornost iz posesti nepremičnine – vzročna zveza – avtomatska vrata – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – vmesna sodba
Dejstvo, da so se okoliščine, ki jih je med postopkom zatrjevala toženka, v končni odločitvi sodišča obrnile njej v škodo, ne more biti podlaga za uspeh njene pritožbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 53.
nagrada izvedenca – izplačilo nagrade
V konkretnem primeru je moral izvedenec oceniti vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve in bi izvedencu za vsako pripadala nagrada po Pravilniku. Gre za eno mnenje oziroma cenitev in za eno nagrado.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – nedovoljene pritožbene novote – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – unovčenje premoženja – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – nemožnost unovčenja premoženja
Na odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da je bil dne 24. 3. 2016 nad tožečo stranko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave. Zgolj ta okoliščina ne pomeni, da tožeča stranka sodne takse ne more plačati, oziroma da je ne more plačati takoj in v celoti, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora namreč stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti in porabiti za plačilo sodne takse.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077500
ZIZ člen 29, 29/7. ZPP člen 339, 339/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3. ZST-1 člen 34a.
izvršba na podlagi verodostojne listine – avtomatizirana obdelava vlog v informacijskem sistemu – strojni odtis sodnega pečata – podpis sklepa – kršitev pravil postopka, ki ni vplivala na zakonitost sklepa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – razlogi za ugovor
Ker postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, vloženega elektronsko na obrazcu, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano, se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata, podpis pa ni potreben. Postopanje sodišča, ki sklepa sicer ni opremilo s strojnim odtisom sodnega pečata, res ni v skladu s temi zahtevami in izdaja takega sklepa predstavlja procesno kršitev, vendar pa ta kršitev na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.
spor majhne vrednosti – delitev stroškov s strani upravnika – razpravno načelo – sklicevanje na dokaz – sklicevanje na priloge tožbe – pritožbene novote
Ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v dokumentaciji iskalo in izluščilo katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu (oziroma kakšni zneski sestavljajo glavnico in kako jo je tožeča stranka izračunala, pa čeprav bi to z natančnim pregledom in primerjavo podatkov v prilogah ter ustreznim seštevanjem sicer lahko ugotovilo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024820
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZVNDN člen 8, 8-6, 14, 14/1, 14/2, 36, 37, 37/2, 37/2-5, 98. ZPP člen 243.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - plaz za hišo - dolgotrajno deževje - odgovornost za naravno nesrečo - dolžnost preprečitve škode - varstvo pred naravnimi nesrečami - sanacija plazu - načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev - pristojnosti občine - izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja - dokazovanje z izvedencem
Če je prva toženka štela, da je dolžna sanirati nevarno plazišče, je odgovorna za tisto škodo, ki je nastala, ker ga ni sanirala. Odgovorna pa je: 1. če je lahko predvidela nevarnost (torej ugotovila, da gre za nevarno plazišče), 2. če bi plazišče in posredno hišo tožnikov sploh lahko (in dovolj hitro) zavarovala, 3. če pri ugotavljanju nevarnosti in možnosti ukrepanja ni ravnala, tako kot je (bilo) treba (tako torej, kot ji nalaga ZVNDN) oziroma če je ravnala protipravno, 5. če je vtoževana škoda v vzročni zvezi z njenim protipravnim ravnanjem in 6. če se ne razbremeni krivde.