Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 14, 14/2.
pričnina – stroški postopka – izgubljen zaslužek
Sodišče prve stopnje je na toženčev predlog na naroku zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju uveljavljala povračilo izgubljenega zaslužka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je naložilo povračilo stroškov za zaslišanje te priče tožencu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – narok – sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka navaja, da izostanka ni mogla opravičiti zaradi hudih zdravstvenih težav in da je upravičeno izostala z naroka. Tovrstne pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbenega razloga zoper sodbo na podlagi pripoznave, saj tožena stranka zatrjuje okoliščine na svoji strani in ne napake sodišča. Takšne trditve tožene stranke so lahko predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
motenje posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – zamudni sklep – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – odgovor na tožbo – pravočasnost odgovora na tožbo – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – začetek teka roka za odgovor – načelno pravno mnenje
Fikcija vročitve nastopi tudi na nedeljo, zato je pravilno stališče (zamudnega) sklepa, da je toženec odgovor na tožbo vložil en dan prepozno.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – začasen odvzem lovskega orožja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – prejem oziroma pravnomočnost odločbe o vrnitvi orožja
Triletni zastaralni rok odškodninske terjatve je pričel teči najkasneje v trenutku pravnomočnosti odločbe upravne enote, na podlagi katere je bilo tožniku vrnjeno orožje, in ne šele od trenutka, ko mu je bilo orožje dejansko vrnjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0084470
ZPP člen 188, 188/2, 190, 190/2, 205, 205/1, 208, 208/1.
prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka - univerzalno pravno nasledstvo - statusno preoblikovanje - izločitev dela premoženja - vstop nove tožeče stranke v pravdo - odtujitev pravice, o kateri teče pravda - soglasje tožene stranke
Delno univerzalno pravno nasledstvo predstavlja odtujitev pravice, o kateri teče pravda, in privede do materialnopravne, ne procesnopravne, spremembe na strani tožeče stranke.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. ZDR člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZZVZZ člen 13, 13/2, 14, 15, 15/1, 15/1-1, 23, 23/1, 23/1-5, 23/3, 78.
zdraviliško zdravljenje - vračilo stroškov - ničnost - pogodba o zaposlitvi
V konkretnem primeru tožeča stranka na podlagi uveljavljene ničnosti pogodbe o zaposlitvi uveljavlja vračilo stroškov zdraviliškega zdravljenja. Po 2. alineji 5. točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ je zavarovanim osebam iz obveznega zavarovanja zagotovljeno plačilo za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja največ do 60 % vrednosti, s tem, da je skladno s 3. odstavkom 23. člena zakona za konkretizacijo odstotkovne vrednosti storitve pooblaščen toženec v soglasju z vlado. Po 78. členu ZZVZZ pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu lahko uveljavi oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe ugotavlja pristojna služba zavoda na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo vloži zavezanec za plačilo prispevkov najpozneje v 8 dneh od dneva začetka zavarovanja. To pomeni, da ničnost pogodbe o zaposlitvi, tudi če bi bila podana, ne daje neposredne podlage za vračilo vtoževanega zneska za opravljene storitve zdraviliškega zdravljenja v smislu 2. alineje 5. točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi in vračilo stroškov zdraviliškega zdravljenja.
Ker je bilo o zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in se v času, ko je tožnik vložil novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, niti dejansko stanje niti pravna podlaga nista spremenila, je toženec tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
Zavarovanec na podlagi iste zavarovalne dobe ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. To pomeni, da zavarovanec ne more namesto invalidske pokojnine kasneje, na podlagi iste dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji uveljavljati drugo vrsto pravice, torej pravico do starostne pokojnine.
Po določilu 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP je pogoj za izdajo zamudne sodbe tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Navedena morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kot je bilo že obrazloženo vsa dejstva, ki bi morala biti navedena, niso navedena, poleg tega tudi tožbeni zahtevek ni popoln.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 53.
nagrada izvedenca – izplačilo nagrade
V konkretnem primeru je moral izvedenec oceniti vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve in bi izvedencu za vsako pripadala nagrada po Pravilniku. Gre za eno mnenje oziroma cenitev in za eno nagrado.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 247, 247/2, 254. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - vzrok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri tožnici vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ni poškodba pri delu, pač pa bolezen. Tudi sicer bi se poškodba pri delu lahko štela kot vzrok začasne nezmožnosti za delo le, če bi bila ta v neposredni zvezi s škodnim dogodkom. V zvezi s tem vprašanjem je izvedenec izrecno poudaril, da je začasna nezmožnost za delo pri tožnici podana zaradi poškodbe pri delu le v prvi polovici leta 2011, potem pa je vzrok bolezen. Zato so pritožbene navedbe tožnice, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu, neutemeljene.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – izneverjenje – velika tatvina – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – kriva izpovedba – oškodovanec kot tožilec – zahteva za preiskavo – zavrnitev zahteve za preiskavo – upravičeni tožilec – odvzem poslovne sposobnosti – zakoniti zastopnik – razlogi za sum – utemeljen sum – presoja utemeljenosti suma – stvarna pristojnost – posamezna preiskovalna dejanja – ni preiskave pred okrajnim sodiščem – zavrnitev pritožbe
Center za socialno delo, ki zastopa oškodovanko kot osebo, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je procesni udeleženec, ki sme opravljati procesna dejanja, ni pa upravičeni (subsidiarni) tožilec.
Ali obstaja utemeljen sum kot dokazni standard, ki se zahteva za uvedbo preiskave, sodišče presodi le na podlagi zagovora osumljenca in zahtevi za preiskavo priloženega dokaznega gradiva, ne izvaja pa dokazov.
Kadar iz zahteve za preiskavo izhaja utemeljen sum glede storitve kaznivega dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, se lahko zahteva za preiskavo šteje kot zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
OZ člen 174, 179, 179/1. ZPP člen 286b. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2.
povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – mesečna renta – odrgnine – poškodbe glave – zlom – pretres možganov – bergle – dolgotrajno zdravljenje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – povrnitev nepremoženjske škode – dokazni predlog „kot do sedaj“ – stroški postopka – pooblaščenec, ki ni odvetnik – prevoz z avtobusom
Pomemben je končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le zneski za posamezno obliko te škode.
Dokazni predlog tožnika v zvezi s trditveno podlago glede razširitve tožbenega zahtevka „kot do sedaj“ je tudi nesubstanciran, saj tožnik ne pove v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga izvedbo posameznega dokaznega predloga.
V skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se pooblaščencem, ki niso odvetniki, potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. V slednjih je določeno, da obsegajo potni stroški stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom, pri čemer se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
primarni tožbeni zahtevek – ugotovitev neobstoječe pogodbe – podredni tožbeni zahtevek – razveljavitev pogodbe – pogodba o ustanovitvi dosmrtne služnosti stanovanja – navidezna pogodba – izročitev zneska kot protidajatev za uživanje stanovanja – spremenjene okoliščine – nevzdržnost skupnega bivanja
Teh okoliščin (torej zatrjevanega poslabšanja odnosov v zvezi s posledično izgubo namena sklenjene pogodbe), tudi če bi bile v postopku na prvi stopnji ustrezno (to je pravočasno, konkretno in celostno) zatrjevane in izkazane (pa kot rečeno, temu ni tako) glede na naravo (vsebino) med pravdnimi strankami sklenjene služnostne pogodbe oziroma sobivanja v isti hiši, ki ga je predvidevala, po mnenju pritožbenega sodišča objektivno (oziroma upoštevaje objektivizirane standarde pričakovanega (dolžnega) skrbnega ravnanja ob sklepanju pogodbe) samih po sebi ni moč opredeliti kot nepričakovanih oziroma takšnih, glede katerih se tožnica že ob sklenitvi pogodbe ne bi mogla ustrezno zaščititi. Zato zahtevku na razvezo (razveljavitev) tudi iz tega razloga ne bi bilo moč ugoditi (glej drugi odstavek 112. člena OZ).
izdaja zamudne sodbe - začetek stečajnega postopka
Stečajni postopek zoper toženca se je pričel sicer pred izdajo zamudne sodbe, vendar po izpolnitvi pogojev za izdajo zamudne sodbe in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko postopka ni prekinilo, temveč je izdalo zamudno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024820
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZVNDN člen 8, 8-6, 14, 14/1, 14/2, 36, 37, 37/2, 37/2-5, 98. ZPP člen 243.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - plaz za hišo - dolgotrajno deževje - odgovornost za naravno nesrečo - dolžnost preprečitve škode - varstvo pred naravnimi nesrečami - sanacija plazu - načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev - pristojnosti občine - izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja - dokazovanje z izvedencem
Če je prva toženka štela, da je dolžna sanirati nevarno plazišče, je odgovorna za tisto škodo, ki je nastala, ker ga ni sanirala. Odgovorna pa je: 1. če je lahko predvidela nevarnost (torej ugotovila, da gre za nevarno plazišče), 2. če bi plazišče in posredno hišo tožnikov sploh lahko (in dovolj hitro) zavarovala, 3. če pri ugotavljanju nevarnosti in možnosti ukrepanja ni ravnala, tako kot je (bilo) treba (tako torej, kot ji nalaga ZVNDN) oziroma če je ravnala protipravno, 5. če je vtoževana škoda v vzročni zvezi z njenim protipravnim ravnanjem in 6. če se ne razbremeni krivde.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – vrednost stvari manjša od 15.000 eurov – ocena vrednosti premoženja – ocena vrednosti upravitelja
Če vrednost predmeta premoženja ne presega prej navedenega zneska, potem se to premoženje prodaja po posebnih pravilih, pri katerih pa je izključena uporaba drugega odstavka 327. člena zakona. To pomeni, da lahko vrednost takega premoženja oceni upravitelj sam. Vrednost, kot jo je ocenil upravitelj, je gospodarska zasnova, ki izraža ceno, za katero se bodo najverjetneje pogodili kupci in prodajalci. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, se namreč izoblikuje (šele) na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo v postopku prodaje.